Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Seznam Slika Ime Evidenčna številka Kraj Leto razglasitve Vrsta spomenika Tip spomenika Časovna uvrstitev Opis Hiša Biserjane 1 999 Biserjane 1991Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Gornja Radgona, Uradne objave, št. 2/91 lokalnega pomena memorialna dediščina konec 19. stoletja V pritlični kmečki hiši je živel Jakob Kreft (1804-1873). Sodi med zaslužne slovenske politike in narodnjake. Hišo krasi spominska plošča. Prazgodovinska naselbina 9651 Biserjane 1991 lokalnega pomena arheološka dediščina bronasta doba Sledovi poznobronastodobne poselitve (bronasta tulasta sekira, odlomki lončenine). Neraziskano. Rimskodobna naselbina 929 Biserjane 1991 lokalnega pomena arheološka dediščina rimska doba Stavbne ostaline (lesena gradnja) rimskodobne podeželske naselbine; najdeni so tudi številni odlomki lončenine. Rojstna hiša Antona Korošca 1000 Biserjane 1991 lokalnega pomena memorialna dediščina konec 20. stoletja Rojstna hiša Antona Korošca (1872 - 1940), vodilnega klerikalnega politika za časa Avstrije, med prvo svetovno vojno predsednika Jugoslovanskega kluba in člana vlade v stari Jugoslaviji. Spominska plošča postavljena 1989. Hiša stoji v Biserjanah št. 20. Spomenik železničarjem španskim borcem 11263 Biserjane lokalnega pomena memorialna dediščina konec 20. stoletja Na betonskem podstavku je odlit 4 m visok spomenik, delo šestih študentov likovne sekcije pod vodstvom akademskega kiparja B. Prokofjeva (1982). Upodobljenih je enajst borcev. Spomenik stoji ob gasilskem domu v Biserjanah. Rimsko gomilno grobišče 930 Blaguš 1991 lokalnega pomena arheološka dediščina rimska doba Tri nepoškodovane rimske gomile različnih velikosti: višine od 0,5 do 0,7 m in premera od 12 do 15 m. Rimsko gomilno grobišče I 9737 Blaguš 1991 lokalnega pomena arheološka dediščina rimska doba Tri nepoškodovane gomile različnih velikosti. Spomenik talcem v Blaguškem gozdu 1005 Blaguš lokalnega pomena memorialna dediščina sredina 20. stoletja Spomenik iz grobo obdelanega kamna nepravilne oblike z vgrajeno marmorno spominsko ploščo, zamejen s štirimi kvadri. Odkrit je bil leta 1953 na mestu, kjer so Nemci 3.4.1945 ustelili 12 talcev, pripeljanih iz ptujskih zaporov. Domačija Fortar 1215 Bolehnečici 1992Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ljutomer, Ur.l. RS, št. 53/92-2474. lokalnega pomena profana stavbna dediščina konec 19. stoletja Domačijo veleposestnika sestavljajo zidana, visokopritlična hiša z zunanjim balusterskim stopniščem, gospodarska poslopja in senik. Stavbe izvirajo s konca 19. stoletja. Domačija stoji v Bolehnečicih št. 9. Domačija Pejič 17517 Bolehnečici lokalnega pomena profana stavbna dediščina konec 19. stoletja Domačijo sestavljajo mogočna vrhkletna hiša in ločena, zidana gospodarska poslopja. Hišo odlikujejo poudarjen vhodni rizalit, originalno stavbno pohištvo, fasadna profilacija ter tipičen tloris. Letnica na kamnitem hišnem portalu je 1898. Domačija stoji v Bolehnečicih št. 4. Domačija Pežor 17516 Bolehnečici lokalnega pomena profana stavbna dediščina sredina 19. stoletja Domačijo sestavljata vrhkletna zidana hiša ter v obliki črke L prizidano, obnovljeno gospodarko poslopje. Hišo odlikujejo tipičen tloris, originalna fasadna profilacija in staro stavbno pohištvo. Na kamnitem pravokotnem portalu je letnica 1851. Domačija stoji v Bolehnečicih št. 16. Domačija Slavič 1217 Bolehnečici 1992 lokalnega pomena profana stavbna dediščina sredina 19. stoletja Domačijo sestavljajo zidana, visokopritlična hiša s kamnitim vhodnim portalom, datiranim z letnico 1869 in okrašenim z rastlinsko ornamentiko, gospodarska poslopja in skedenj. Domačija stoji v Bolehnečicih št. 15. Domačija Trunk 17518 Bolehnečici lokalnega pomena profana stavbna dediščina sredina 19. stoletja Domačijo sestavljata vrhkletna zidana stanovanjska hiša z letnico 1837 na kamnitem vhodnem portalu ter v L dodano, prenovljeno gospodarsko poslopje. Domačijo odlikuje ohranjen tloris ter originalno stavbno pohištvo in izvirna notranjščina hiše. Domačija stoji v Bolehnečicih št. 19. Domačija Župan 1216 Bolehnečici 1992 lokalnega pomena profana stavbna dediščina konec 19. stoletja Domačijo sestavljajo zidana, visokopritlična podkletena stanovanjska hiša z zunanjim stopniščem in gospodarska poslopja. Stavbe izvirajo s konca 19. stoletja. Domačija stoji v Bolehnečicih št. 10. Domanjkova hiša 29188 Bolehnečici 2011Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Gornja Radgona, UG Občine Gornja Radgona, št. 9/2005, Ur.l. RS, št. 76/2006 lokalnega pomena profana stavbna dediščina konec 19. stoletja Pritlična zidana hiša podolžnega tlorisa, zgrajena 1895. Ohranjen je kamniti portal s kamnoseškimi detajli, v njem so masivna izjemno dekorativno profilirana vrata. V notranjosti so ohranjene šablonske poslikave. Hiša stoji v Bolehnečicih št. 11. Vaška kapela 24591 Bolehnečici lokalnega pomena sakralna stavbna dediščina konec 19. stoletja Neogotska kapela ima pravokoten tloris s triosminskim zaključkom. Na njem so prizori s sv. Jurijem, sv. Antonom in sv. Florijanom. Nad vhodom je prizor s Kristusom in vitek zvonik. Domačija Perger 955 Brezje 1991 lokalnega pomena profana stavbna dediščina 19. stoletje Cimprana, s slamo krita stavba stoji vzdolž ceste. Bivalnemu delu slede gospodarski prostori. Domačija je iz 19. stoletja. Domačija stoji v Brezju št. 1. Hiša Brezje 6 1001 Brezje 1991 lokalnega pomena memorialna dediščina konec 20. stoletja V skromni kmečki hiši se je leta 1871 rodil literarni zgodovinar in publicist dr. Fran Ilešič. Kot profesor je večinoma deloval na univerzi v Zagrebu, kjer je neuspešno skušal obuditi in posodobiti ilirizem. Domačini so mu leta 1971 odkrili spominsko ploščo. Domačija Dragotinci 21 982 Dragotinci 1991 lokalnega pomena profana stavbna dediščina 19. stoletje Cimprana, s slamo krita domačija iz 19. stoletja. Stanovanjski in gospodarski del sta postavljena v obliki črke L. Gomilno grobišče 932 Dragotinci 1991 lokalnega pomena arheološka dediščina rimska doba Dve skupini rimskih gomil, prva šteje osem, druga pa tri gomile. Večinoma so poškodovane. Kapelica 974 Dragotinci lokalnega pomena sakralna stavbna dediščina konec 19. stoletja Kapelico iz okoli 1900 je 1989 poslikal akademski kipar J. Vidic, ki je poleg tipičnih sakralnih motivov dodal še prašička, sonce in luno. Primer novega ovrednotenja sakralne umetnosti 20. stol. Pivarjeva hiša 17521 Dragotinci lokalnega pomena profana stavbna dediščina konec 19. stoletja V okviru prenovljene domačije se je v avtentični zunanji obliki ohranila pritlična kmečka hiša, grajena v letih 1897 do 1903. Ima kamnit talni zidec in profilirano fasado. Hiša stoji v Dragotincih št. 32. Rimskodobna naselbina Kračine 15566 Dragotinci lokalnega pomena arheološka dediščina rimska doba Sledovi rimskodobne poselitve. Najdišče je bilo identificirano s sistematičnim terenskim pregledom l. 2000, pred gradnjo avtoceste. Znamenje 24776 Dragotinci lokalnega pomena sakralna stavbna dediščina konec 18. stoletja Veliko poznobaročno trikotno znamenje ima tri niše z upodobitvami Marije z Jezusom, Križanje z razbojnikoma in dva svetnika (naslikal Hodnik, 1985). Arheološko najdišče Sodolek 15561 Grabonoš lokalnega pomena arheološka dediščina bakrena doba Najdišče, delno raziskano l. 2000, pred gradnjo avtoceste. Ugotovljena je bila prazgodovinska poselitev. Domačija Grabonoš 10 983 Grabonoš 1991 lokalnega pomena profana stavbna dediščina 19. stoletje Kmečko domačijo iz 19. stoletja sestavljata pritlična, zidana hiša ter zidano gospodarsko poslopje, ki stoji pravokotno na stanovanjsko hišo. V osrednji osi hiše je vhodna lopa z nišo s Kristusom in fresko. Domačija Ivanuša 17523 Grabonoš lokalnega pomena profana stavbna dediščina začetek 19. stoletja Domačijo sestavljajo zidana vrhkletna stanovanjska hiša in ločeni zidani gospodarski poslopji - hlev in svinjak. Hiša je iz prve polovice 19. stol., ima originalno ohranjeno okensko stavbno pohištvo s kovanimi mrežami ter bogato profilirano fasado. Domačija stoji v Grabonošu št. 6. Domačija Šipek 17524 Grabonoš lokalnega pomena profana stavbna dediščina sredina 19. stoletja Domačijo sestavljajo dominantna, vrhkletna zidana stanovanjska hiša z letnico 1836 na kamnitem portalu ter zidani, delno leseni gospodarski poslopji - hlev in svinjak. Hiša ima bogato fasadno profilacijo in originalno okensko stavbno pohištvo. Domačija stoji v Grabonošu št. 7. Hatmunska preša 17525 Grabonoš lokalnega pomena profana stavbna dediščina sredina 19. stoletja Lesena cimprana podkletena stavba kvadratnega tlorisa, s spremenjeno streho (prej strma streha, krita s slamo). V prtličju je klasična preša z letnico 1857. Nekoč je bila nad vhodom v kamnito obokano klet letnica 1814 ali 1841 (ustni vir). Zgradba stoji ob hiši Grabonoš št. 67. Jeričkina klet 17526 Grabonoš lokalnega pomena profana stavbna dediščina začetek 19. stoletja Cimprana, z ilom ometana nekdanja viničarija, z bivalnim in gospodarskim delom (prostor preše, hlev) pod skupno, nekoč slamnato streho. Letnica na stropnem tramu bivalnega prostora je 1813. Objekt je delno podkleten, preša ni ohranjena. Zgradba stoji ob hiši Grabonoš št. 56. Jonževo znamenje 24597 Grabonoš lokalnega pomena sakralna stavbna dediščina 18. stoletje Baročno znamenje pokriva dvokapnica. V niši je prizor Kristusa na križu. Znamenje stoji pri kmetiji Kolman. Kašča pri hiši Grabonoš 12 984 Grabonoš 1991 lokalnega pomena profana stavbna dediščina 19. stoletje Zidana, nadstropna stavba, krita z opečno streho, ima v pritličju klet, v nadstropju shrambo za žito. Nadstropje obkroža lesen gank. Je iz 19. stoletja. Mohoričeva klet 17527 Grabonoš lokalnega pomena profana stavbna dediščina konec 19. stoletja Cimprana, z ilom ometana, delno podkletena, nekdanja viničarija podolžnega tlorisa ima tri prostore: bivalnega, prešo in hlev. Nekoč je imela črno kuhinjo, kritina je bila slama. Ohranjena je klasična preša na obroče, z letnicama 1875 in 1901. Zgradba stoji v Grabonošu št. 63. Rimskodobna gomila 948 Grabonoš 1991 lokalnega pomena arheološka dediščina rimska doba Delno uničena (prekopana) rimskodobna gomila s premerom 13,5 m in z višino 1,5 m. Rimskodobno gomilno grobišče 14505 Grabonoš 1991 lokalnega pomena arheološka dediščina rimska doba Rimskodobno gomilno grobišče; tri prekopane gomile (najdbe obdelanih kamnov in odlomkov lončenine) s premeri do 9 m in z višinami do 0,8 m. 60px Šipkova kapelica 24598 Grabonoš lokalnega pomena sakralna stavbna dediščina konec 19. stoletja Klasicistična kapelica s trikotnim čelom ima na pločevinasti strehi majhen pločevinast zvonik. Šilaste odprtine. V čelu je prizor Angela varuha. V kapeli je Marijin kip iz okoli leta 1900. Zidanica Grabonoš 60 985 Grabonoš 1991 lokalnega pomena profana stavbna dediščina 18. stoletje Zidana, delno podkletena pritlična stavba vsebuje bivalni del ter prostor za prešo, kamor vodi kamnit baročni portal. Fasade so členjene. Stavba je iz 18. stoletja. 60px Znamenje na Grabonoškem vrhu 24599 Grabonoš lokalnega pomena sakralna stavbna dediščina 18. stoletje Baročno trikotno znamenje ima v treh nišah prizore s sv. Florijanom, sv. Jurijem in prizor Salomonove razsodbe. 60px Znamenje v vasi 24600 Grabonoš lokalnega pomena sakralna stavbna dediščina konec 18. stoletja Trikotno baročno znamenje iz leta 1795 varuje nizka lesena ograja. V nišah so upodobljeni sv. Družina, sv. Jurij in Florijan ter sv. Frančišek. Kritina je pločevinasta. Znamenje stiji blizu hiše Grabonoš št. 14. Vaška kapelica 24601 Grabšinci lokalnega pomena sakralna stavbna dediščina konec 19. stoletja Kapelica odprtega tipa z zvonikom ima trikotno čelo z upodobitvijo sv. Trojice. Odprta lopa sloni na toskanskih stebričih. V notranjosti je s steklom zaščiten Marijin kip. Jirinova kapela 19917 Jamna lokalnega pomena sakralna stavbna dediščina konec 19. stoletja Kapelo iz druge polovice 19. stoletja členijo trikotno