Seznam faraonov vsebuje vladarje Starega Egipta od zgodnjega dinastičnega obdobja pred letom 3100 pr. n. št. do konca Ptolemajske dinastije leta 30 pr. n. št., ko je pod rimskim cesarjem Avgustom Egipt postal rimska provinca.
Datumi in trajanja vladavin v preglednici so približni. Seznam je zasnovan na dogovorjeni kronologiji Starega Egipta, ki temelji večinoma na bazi podatkov Digital Egypt for Universities, ki jo je razvil Petriejev muzej egipčanske arheologije. Datumi iz drugih virov so ustrezno označeni.
Naziv faraon se uporablja tudi za monarhe od Prve dinastije (okoli 3150 pr. n. št.) dalje, čeprav se je kot tak začel uporabljati šele okoli 1200 pr. n. št. Vladarji zgodnejših dinastij so se naslavljali povsem drugače, na primer »gospodar (ali vladar) Gornjega in Spodnjega Egipta«.
Arhaično obdobje Arhaično obdobje vsebuje zgodnje dinastije, ko sta bila Spodnji Egipt in Gornji Egipt ločeni kraljestvi, ter Prvo in Drugo dinastijo.
Zgodnje dinastije: Spodnji Egipt Spodnji Egipt je geografsko obsegal severni tok Nila in Nilovo delto. Seznam faraonov je morda nepopoln.
Slika Ime Komentar Vladanje Hsekiu / Seka Znan samo s Kamna iz PalermaThomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 259. Haju Znan samo s Kamna iz PalermaThomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 139. Tiju / Tejev Znan samo s Kamna iz PalermaThomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 199. Teš / Tješ Znan samo s Kamna iz PalermaThomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 138. Neheb Znan samo s Kamna iz PalermaThomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 181. Vazner Znan samo s Kamna iz PalermaThomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 311. Okoli 3050 pr. n. št. Mek Znan samo s Kamna iz PalermaThomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 137. (uničeno) Znan samo s Kamna iz Palerma 100px Dju / Dvojni sokol Vladal morda tudi v Zgornjem Egiptu. 32. stoletje pr. n. št. (kultura Nakada III)
Zgodnje dinastije: Gornji Egipt Gornji Egipt je obsegal ozek pas ozemlja na obeh bregovih Nila med Nubijo na jugu in Spodnjim Egiptom na severu. Seznam vladarjev je verjetno nepopoln in vsebuje nekaj nezanesljivih podatkov. Slika Ime Komentar Vladanje Slon Konec 4. tisočletja pr. n. št. Bik 4. tisočletje pr. n. št. Škorpijon I. Najstarejša grobnica v Umm el-Qa'abu je imela insignije škorpijona. Okoli 3200 pr. n. št. (?) 110x110px Iri-Hor Morda neposredni predhodnik Kaja. Okoli 3150 pr. n. št. (?) 110x110px Ka Ime se verjetno bere Sekhen in ne Ka. Morda je bil neposredni predhodnik Narmerja. Okoli 3100 pr. n. št. 110x110px Škorpijon II. Ime se morda bere Serket in je mora ista oseba kot Narmer. Okoli 3150 pr. n. št.
Prva dinastija
Prva egipčanska dinastija je vladala od okoli 3150 pr. n. št. do okoli 2900 pr. n. št. Slika Ime Komentar Vladanje 110x110px Narmer Vladar, ki je združil Gornji in Spodnji Egipt. Okoli 3150 pr. n. št. 110px Aha Grška oblika: Athotís. Okoli 3050 pr. n. št. 110px Djer Grška oblika: Uenéphes (po njegovem zlatem imenu In-nebw). Njegovo ime in titular sta zapisana na Kamnu iz Palerma. Za njegovo grobnico so kasneje verjeli, da je legendarna Ozirisova grobnica. 54 letWolfgang Helck. Untersuchungen zur Thinitenzeit (= Ägyptologische Abhandlungen (ÄA), Vol. 45). Harrassowitz, Wiesbaden 1987, ISBN 3-447-02677-4, str. 124. 110px Djet Grška oblika: Usapháis. 10 letWolfgang Helck. Untersuchungen zur Thinitenzeit (Agyptologische Abhandlungen), ISBN 3-447-02677-4, O. Harrassowitz (1987), str. 124 - Merneit Vladarica. Regentka za svojega sina in naslednika Dena. Verjetno Djerova hčerka in glavna Djetova žena. Od okoli 2970 pr. n. št. 110px Den Grška oblika: Kénkenes (po ramzeškem črkovanju njegovega rojstnega imena Qenqen.William Matthew Flinders Petrie. The Royal Tombs of the Earliest Dynasties. Cambridge University Press, New York 2013 (ponatis izdaje 1901), ISBN 1-108-06612-7, str. 49.). Prvi faraon upodobljen z dvojno krono Egipta in prvi faraon s celim imenom niswt bity. 42 let 110px Adžib Grška oblika: Miebîdós. znan po svojem nesrečo prinašajočem nebwy imenu.Nicolas-Christophe Grimal. A History of Ancient Egypt. Blackwell, Oxford UK/Cambridge USA 1992, ISBN|978-0-631-19396-8, str. 53. 10 let 110px Semerket Grška oblika: Semempsés. Prvi egipčanski vladar s popolnoma razvitim nebty imenom. Cela njegova vladavina je ohranjena na Kamnu iz Kaira. 8½ let Kaa Grška oblika: Bienéches. Vladal zelo dolgo. Njegova grobnica je zadnja s stranskimi grobnicami. 34 let 110px Sneferka Vladal zeko kratko. Točen kronološki položaj njegove vladavine ni znan. Okoli 2900 pr. n. št. 110px Hor Ptič Vladal zelo kratko. Točen kronološki položaj njegove vladavine ni znan. Okoli 2900 pr. n. št.
Druga dinastija
Druga egipčanska dinastija je vladala od 2900 pr. n. št. do 2686 pr. n. št.
Slika Ime Komentar Vladanje HotepsekemviWilkinson (1999), str. 83–84 Maneton ga imenuje Boëthos in pravi, da je med njegovo vladavino v močnem potresu umrlo veliko ljudi. 15 let 110px NebraDietrich Wildung. Die Rolle ägyptischer Könige im Bewußtsein ihrer Nachwelt. Teil I. Posthume Quellen über die Könige der ersten vier Dynastien. Münchener Ägyptologische Studien, vol. 17. Deutscher Kunstverlag, Munich/Berlin 1969,str. 31–33. Grška oblika: Kaíechós, po ramzeškem kartušnem imenu Kakaw. Prvi vladar, ki je v svojem kraljevskem imenu uporabljal sončni disk. Nebra bi lahko bil ista oseba kot Veneg. 14 let 110px NinečerWilkinson (1999), str. 79. Grška oblika: Binóthris. Ninečer je morda razdelil Egipt med svoje naslednike in baje dovolil ženskam, da so vladale kot faraoni. 43–45 let 110px VenegWilkinson (1999), str. 87–88. Grška oblika: Ougotlas/Tlás. Lahko bi bil samostojen vladar ali istoveten s Set-Peribsenom, Sekemib-Perenmatom ali Ranebom. 110px SenedPascal Vernus, Jean Yoyotte. The Book of the Pharaohs. Cornell University Press 2003, str. 27. Grška oblika: Sethenes. Morda ista oseba kot Set-Peribsen, kar je zelo sporno.Jürgen von Beckerath. Handbuch der ägyptischen Königsnamen. Deutscher Kunstverlag, München/Berlin 1984, ISBN 3-422-00832-2, str. 171. 110px Peribsen Nad njegovim serekom je Set in ne Hor. Promoviral je kult sonca in zmanjšal moč uradnikov, nomarhov in palatinov. Nekateri znanstveniki so prepričani, da je vladal nad razdeljenim Egiptom.Toby A.H. Wilkinson. Early Dynastic Egypt. Routledge, London/New York 2002, ISBN 1-134-66420-6, str. 75–76. 110px Sekemib Lahko bi bil ista oseba kot Set-Peribsen.Jürgen von Beckerath. Handbuch der ägyptischen Königsnamen. 2. verbesserte und erweiterte Auflage. von Zabern, Mainz 1999, str. 44–45. 110px Neferkare I. Grška oblika: Néphercherés. Znan samo z ramzeškega seznama faraonov. Arheološko ni dokazan. 110px Neferkasokar Grška oblika: Sesóchris. Znan samo z ramzeškega seznama faraonov. Arheološko ni dokazan. Legende iz Starega kraljestva pravijo, da je rešil Egipt pred dolgotrajno sušo.Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 175. Hudžefa I. Znan samo z ramzeškega seznama faraonov. Njegovo pravo ime se je že do takrat izgubilo. 110px Kasekemvi King Khasekhem King Khasekhemwy Grška oblika: Chenerés. Vladar je po obdobju težav morda ponovno združil Egipt. Njegov serekh je izjemen, ker sta na njem tako Hor kot Set.
V Drugo dinastijo spadata tudi faraona Nubnefer, katerega kronološka umestitev ni jasna, in morda Sa, ki bi lahko spadal tudi v Tretjo dinastijo.
Staro kraljestvo
Staro kraljestvo je obdobje tretjega tisočletja pr. n. št., ko je Egipt dosegel prvi vrhunec v raznolikosti civilizacije in dosežkih (prvo od tako imenovanih Kraljstev, ki označujejo vrhunce civilizacije ob Nilu). Vključuje obdobje od tretje do šeste dinastije (2630 pr. n. št. – 2151 pr. n. št.). Mnogo egiptologov zraven šteje še memfiški sedmo in osmo dinastijo kot nadaljevanje vladavine, centralizirane v Memfisu. Staremu kraljestvu je sledilo obdobje neenotnosti in relativni kulturni zaton, znan kot Prvo vmesno obdobje.
Prestolnica Egipta v času Starega kraljestva je bila v Memfisu, kjer je Djoser postavil svoj dvor. Staro kraljestvo je najbolj poznano po množici piramid, ki so bile postavljene v tem času kot grobnice faraonov. Zato se Staro kraljestvo včasih označuje kot »doba piramid«.
Tretja dinastija
Tretja egipčanska dinastija je vladala od 2686 pr. n. št. do 2613 pr. n. št.
Slika Ime Komentar Vladanje 100px DžoserToby Wilkinson. Early Dynastic Egypt, Routledge, 1999, str. 83, 95Toby Wilkinson. Royal Annals of Ancient Egypt, str. 79, 258. Grška oblika: Tosórthros. Naročil gradnjo prve piramide, za katero je načrte naredil njegov glavni arhitekt in pisar Imhotep. 19 ali 28 let okoli leta 2670 pr. n. št. 100px SekemketClayton (1994), str. 32. Grška oblika: Tyréis, po Sekemketovem ramzeškem kartušnem imenu Teti. V nekropoli njegove nedokončane stopničaste piramide so odkrili posmrtne ostanke dve leti starega otroka.Mark Lehner. Geheimnis der Pyramiden. Econ, Düsseldorf 1997, ISBN|3-572-01039-X, str. 94–96. 2649–2643 pr. n. št. 100px Sanakt Grška oblika: Necheróphes. Lahko bi bil istoveten z Nebko, čeprav se številni znanstveniki s tem ne strinjajo. okoli 2650 pr. n. št. 100px Kaba Morda je zgradil nedokončano stopničasto piramido in bil istoveten s Hunijem. 2643–2637 pr. n. št. 100px HuniClayton (1994), str. 42. Grška oblika: Áches. Lahko bi bil istoveten s Kahedžetom ali Kabo. Zgradil je nedokončano stopničasto piramido in več kultnih piramid po celem Egiptu. Za Hunija je dolgo časa veljalo, da je naročil gradnjo piramide v Meidumu. Grafiti iz Novega kraljestva so to domnevo ovrgli in gradnjo pripisali faraonu Sneferuju. 2637–2613 pr. n. št.
Četrta dinastija
V Četrti dinastiji, ki je vladala od 2613 pr. n. št. do 2498 pr. n. št., so bili faraoni, ki so zgradili velike piramide, Kufu (Keops), Kafre (Kefren) in Menkaure (Mikerin).