Seznam francoskih kraljev zajema kralje in cesarje, ki so vladali Franciji od srednjega veka do leta 1848.

Večina srednjeveških zgodovinarjev trdi, da se je Francija začela šele z nastopom dinastije Kapetingov leta 987 ali vsaj z nastankom zahodnofrankovskega kraljestva z verdunsko pogodbo leta 843. Po drugi strani se za prve francoske kralje šteje Merovinge, katerih frankovsko kraljestvo je ustanovil Klodvik I. v petem stoletju (486). Merovingi so vladali do osmega stoletja.

Glede na sodobne smernice se ta seznam začne leta 843 s Karlom Plešastim in zahodnofrankovskim kraljestvom, ki se je razvilo v današnjo Francijo. Kralji pred tem so navedeni v seznamu frankovskih kraljev.

Po revoluciji leta 1830 se je naziv kraljev iz kralj Francije spremenil v kralj Francozov, ker naj bi bila monarhija povezana z ljudstvom in ne z ozemljem.

Imena regentov so vključena zaradi praktičnih razlogov, čeprav formalno niso bili kralji. Karel Veliki (768-814) se običajno šteje kot Karel I., njegov sin Ludvik Pobožni pa kot Ludvik I.

Poleg spodaj naštetih kraljev so si tudi angleški kralji lastili naziv kralj Francije med letoma 1422 in 1801. Na začetku je imelo to nekaj pravnih osnov, Henrika VI. Angleškega je Karel VI. Francoski postavil za dediča francoskega prestola pod pogoji pogodbe iz Troyesa. Večina severne Francije je bila do leta 1435 v rokah Angležev. Čeprav so jih kasneje pregnali, so si nekateri angleški kralji lastili naziv kralj Francije do leta 1801, ko je bilo ustanovljeno Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske.

Frankovski kralji (843–987)

Karolinška dinastija (843–887)

Karolingi so bili frankovska plemiška družina s poreklom iz klanov Arnulfingov in Pipinidov iz 7. stoletja našega štetja. Družina je svojo moč utrdila v 8. stoletju, ko sta položaja majordoma in duxa et princepsa Francorum postala dedna. Karolingi so s tem postali najvišja oblast za merovinškimi kralji. Dinastija je dobila ime po Karlu Martelu, enem od dvornih majordomov, čigar sin Pipin Mali je leta 751 vrgel Merovinge s prestola in bil s soglasjem papeštva in aristokracije okronan za kralja Frankov. Pod Karlom Velikim (vladal 768–814) se je Frankovsko kraljestvo razširilo globoko v Srednjo Evropo ter osvojilo Italijo in večino sodobne Nemčije. Papež je Karla Velikega okronal tudi za "cesarja Rimljanov". Naslov so sčasoma prevzeli nemški vladarji Svetega rimskega cesarstva.

Karla Velikega je nasledil njegov sin Ludvik Pobožni (vladal 814–840), ki je sčasoma razdelil kraljestvo med svoje sinove. Njegovi smrti je sledila tri leta trajajoča državljanska vojna, ki se je končala z Verdunsko pogodbo, ki je Frankovsko razdelila na tri kraljestva, od katerih je bilo Srednjefrankovsko kratkotrajno. Moderna Francija se je razvila iz Zahodne Frankovske, medtem ko je Vzhodna Frankovska postala Sveto rimsko cesarstvo in kasneje Nemčija. V tem času sta vzhodni in zahodni del države že razvila različna jezika in kulturi.

PortretImeVladanjeNasledstvoPodrobnosti110pxKarel PlešastiLudvik Pobožni in Karel Veliki sta na seznamih francoskih in nemških vladarjev oštevilčena kot "Ludvik I." in "Karel I.". 10. avgust 843 – 6. oktober 877Sin Ludvika Pobožnega in vnuk Karla Velikega. Priznan za kralja po podpisu Verdunske pogodbe.* 13. junij 823, † 6. oktober 877. Od leta 838 kralj Akvitanije. Za božič 875 kronan za cesarja Rimljanov. Umrl naravne smrti110pxLudvik Jecljavi6. oktober 877 – 10.april 879Sin Karla Plešastega.* 1. november 846, † 10. april 879. Od leta 867 kralj Akvitanije. Umrl naravne smrti.110pxLudvik III.10. april 879 – 5. avgust 882Sin Ludvika Jecljavega.* 863, † 5. avgust 882(aged 19) Vladal na severu. Umrl, ko je med jezdenjem z glavo udaril v preklado.110pxKarlman II.10. april 879 – 6. december 884.Sin Ludvika Jecljavega. * 866, † 6. december 884Vladal na jugu. umrl, potem ko ga je pomotoma zabodel njegov služabnik.110pxKarel Debeli12. december 884 – 11. november 887Sin Ludvika II. Nemškega, kralja Vzhodne Frankovske, in vnuk Ludvika Pobožnega.* 839 – † 13. januar 888 Od leta 876 kralj Vzhodne Frankovske. Za cesarja Svetega rimskega cesarstva kronan leta 881. Zadnji vladar, ki je vladal na celem frankovskem ozemlju. Plemstvo ga je odstavilo, kasneje pa je umrl naravne smrti.

Robertinska dinastija (888–898)

PortretImeVladanjeNasledstvoPodrobnosti 110px OdoEudes ali Odon 29. februar 888 – 3. januar 898 Sin Roberta Močnega. Za kralja so ga izvolili plemiči po odstaviti Francoski plemiči so ga po odstavitvi Karla Debelega. Sprva sta mu nasprotovala Gvido III. Spoletski in Ranulf II. Akvitanski. * 858, † 3. januar 898Obranil Pariz pred Vikingi. Umrl naravne smrti.

Karolinška dinastija (898–922) Portret Ime Vladanje Nasledstvo Podrobnosti 110px Karel Preprosti 3. januar 898 – 29. junij 922 Karel je bil posmrtni sin Ludvika Jecljavega in bil razglašen za kralja januarja 893 kot Odov nasprotnik. * 17. september 879, † 7. oktober 929Robertovi sledilci so ga odstavili. Kasneje ga je Herbert II., grof Vermandoisa, aretiral. V ujetništvu je umrl.

Robertinska dinastija (922–923) Portret Ime Vladanje Nasledstvo Podrobnosti 90px Robert I.' | 29. junij 922– 15. junij 923 | Bil je sin Roberta Močnega in Odov mlajši brat. | * 865, † 15. junij 923Ubit v bitki pri Soissonsu proti Karlu Preprostemu. Bil je edini frankovski kralj, ki je umrl v bitki.

Bosonidska dinastija (923–936)

Portret Ime Vladanje Nasledstvo Podrobnosti 110px RudolfRodolphe ali Raoul 15. junij 923– 14. januar 936 Sin vojvode Riharda Burgundskega in zet Roberta I. Od leta 921 vojvoda Burgundije. Umrl zaradi bolezni po stalnih vojnah z Vikingi. V korist Henrika I. Nemškega je izgubil Lotaringijo in Loreno.

Karolinška dinastija (936–987) Portret Ime Vladanje Nasledstvo Podrobnosti 110px Ludvik Prekomorski 19. junij – 10. september 954 Sin Karla Preprostega, poklican v Francijo iz izgnanstva v Angliji. * 921, † 10. september 954Umrl po padcu s konja. 110px LotarLothaire 10. september 954 – 2. marec 986 Sin Ludvika IV. * 941, † 2. marec 986Umrl naravne smrti. 110px Ludvik V. 2. marec 986 – 22. maj 987 Lotarjev sin. * 967, † 22. maj 987Umrl v nesreči na lovu.

Kapetinška dinastija (987–1792, 1814–1848)

Dinastija Kapetov je poimenovana po Robertincu Hugu Capetu, frankovskemu vojvodi, ki je bil leta 987 izvoljen za kralja. Razen Napoleona in njegovih potomcev so bili vsi francoski monarhi potomci Huga Capeta po moški liniji. Neposredni Capetovi potomci po očetovi liniji so vladali do 14. stoletja, potem pa je prestol prešel v hišo Valois, kadetsko vejo Kapetingov, ki je izhajala iz Filipa III. Prehodu je nasprotoval angleški kralj Edvard III. Plantagenet, ki se je prek svoje francoske matere Izabele razglasil za zakonitega kralja Francije. Začela se je stoletna vojna za oblast, v kateri je bil angleški kralj Henrik VI. nekaj časa delno priznan kot kralj Francije.

Linija Valoijcev je izumrla med francoskimi verskimi vojnami v poznem 16. stoletju. Nasledila jo je daljna sorodstvena hiša Bourbonov, potomcev Kapetinga Ludvika IX. Bourboni so vladali Franciji do odstavitve v francoski revoluciji, po padcu Napoleona pa so ponovno prišli na prestol. Zadnji Kapet, ki je vladal, je bil Ludvik Filip I., kralj Julijske monarhije (1830–1848), član kadetske hiše Burbonsko-Orléanskih.

Kapetova hiša (987-1328) Kapetova hiša se običajno imenuje Neposredni Kapetingi.

{| width=98% class="wikitable" style="text-align:center;" ! width="5%" |Portret ! width="15%" |Ime ! width="5%" |Grb ! width="24%" |Vladanje ! width="18%" |Nasledstvo ! width="25%" |Podrobnosti

|110px |Hugo CapetHugues | rowspan="8" | |1. junij 987 – 24. oktober 996 |Capeta je za kralja izvolilo frankovsko plemstvo. Bil je sin Huga Velikega in vnuk Roberta I. |* 940, † 24. oktober 996Od leta 956 vojvoda Frankov. Umrl naravne smrti.

|110px |Robert Pobožni |24. oktober 996 – 20. julij 1031 |Edini sina Huga Capeta. |* 970, † 20. julij 1031Poročen trikrat in zato izobčen iz katoliške cerkve. Priključil vojvodino Burgundijo.

| bgcolor="#fac8c8" | | bgcolor="#fac8c8" |Hugo Veliki(mlajši kralj)Ker niti Hugo niti Filip v svojem življenju nista bila samostojna ali višja kralja, tradicionalno nista navedena kot francoska kralja in nimata ordinalov. | bgcolor="#fac8c8" |19. junij 1017 – 17. september 1025(pod Robertom II.) | bgcolor="#fac8c8" |Sin Roberta II. | bgcolor="#fac8c8" |* 1007, † 17. september 1025

|110px |Henrik I.Henri |20. julij 1031 – 4. avugust 1060 |Sin Roberta II. |* 1005, † 4. avgust 1060Njegovo vladavino so zaznamovali notranji spori s fevdalnimi gospodi.

|110px |Filip ZaljubljeniPhilippe |4. avgust 1060 – 29. julij 1108 |Sin Henrika I. |* 1052, † 29. julij 1108Do leta 1066 vladal pod regentstvom Ane Kijevske in Balduina V., grofa Flandrije.

|110px |Ludvik Debeli |29. julij 1108 – 1. avgust 1137 |Sin Filipa I. |* 1081, † 1. avgust 1137Njegova vladavina je prispevala k centralizaciji kraljeve oblasti. Prvi kralj, ki se je v anglo-francoskih vojnah vojskoval proti Angležem.

| bgcolor="#fac8c8" | | bgcolor="#fac8c8" |Filip(mlajši kralj) 14. april 1129 – 13. okctober 1131(pod Ludvikom VI.) Sin Ludvika VI. * 29. avgust 1116, † 13. oktober 1131 110px Ludvik Mladi 1. avugust 1137 – 18. september 1180Sin Ludvika VI. * 1120, † 18. september 1180Znan po rivalstvu s Henrikom II. Angleškim in vojaških pohodih med drugo križarsko vojno. 110x110px Filip II. Avgust Philippe Auguste 75px 18. september 1180– 14. julij 1223Sin Ludvika VII.* 21. avgust 1165, † 14. julij 1223Velja za enega največjih francoskih vladarjev. Prvi monarh, ki se je naslavljal "Kralj Francije". 110px Ludvik VIII. Lev 14. julij 1223– 8. nNovember 1226Sin Filipa II. * 5. september 1187, † 8. november 1226Leta 1216 razglašen za kraja Anglije, čemur je sledila neuspela invazija na Anglijo. 110px Ludvik IX. Sveti 8. november 1226– 25. avgust 1270Sin Ludvika VIIII.* 25. april 1214, † 25. avgust 1270Do leta 1234 vladal pod regentstvom Blanke Kastiljske. Umrl v osmi križarski vojni. Edini francoski vladar, ki ga je katoliška cerkev razglasila za svetnika. 110px Filip III. Drzni Philippe * 25. avgust 1270– 5. oktober 1285Sin Ludvika IX.* 3. april 1245, † 5. oktober 1285Zelo razširil francoski vpliv v Evropi. Umrl zaradi vročice. 110px Filip IV. PošteniPhilippe 75px 5. oktober 1285 – 29. november 1314Sin Filipa III. * 1268, † 29. november 1314Od 16. avgusta 1284 po poroki z Ivano Navarsko kralj Navare kot Filip I. Znan po svojih sporih z rimskimi papeži in utrditvi kraljeve oblasti, ki je pripomogla k zmanjšanju vpliva fevdalne gospode. 110px Ludvik X. Prepirljivi 29. november 1314– 5. junij 1316Sin Filipa IV.* 3. oktober 1289, † 5. junij 1316Od 2. aprila 1305 kralj Navare kot Ludvik I. Njegovo kratko vladavino so zaznamovali konflikti s plemstvom. 110px Ivan I. Posmrtni Jean 15.–19. november 1316Posmrtni sin Ludvika X.Kot kralj je živel samo štiri dni. Najmlajši in najkrajše vladajoči monarh v ftrancoski zgodovini. 110px Filip V. VisokiPhilippe 20. november 1316– 3. januar 1322Sin Filipa IV. in stric Ivana I. * 1293/1294, † 3. januar 1322Kralj Navare kot Filip II. Umrl brez moškega potomca. 110px Karel IV. Pošteni 3. januar 1322– 1. februar 1328Sin Filipa IV. in mlajši brat Filipa V.* 1294, † 1. februar 1328Kralj Navare kot Karel I. Umrl brez moškega potomca, s čimer se je končala neposredna linija Kapetingov.

Valoijci (1328-1589) S smrtjo Karla IV. se je začela stoletna vojna za francoski prestol med hišama Valois in Plantagenet. Zahtevo Plantagenetov je za njimi prevzela njihova kadetska veja Lancaster. Valoijci so zahtevali pravico do dedovanja po moški primogenituri, skladno s starodavnim zakonikom Salijskih Frankov (Lex Salica), saj so imeli najbližjo izključno moško linijo do umrlega francoskega kralja. Izhajali so iz Karla, grofa Valoisa, tretjega sina Filipa III. Plantageneti so svojo trditev utemeljevali s tem, da so najbližji sorodniki francoskega kralja Edvarda III. Angleškega, ki je bil po materi Izabeli vnuk Filipa IV.