200px|thumb|right|Kardinalska oblačila so značilne škrlatno (pupurno rdeče) barve
Kardinal () je visoki cerkveni dostojanstvenik znotraj Katoliške (latinske) cerkve. Kardinali so kleriki (nadškofi, škofi), ki jih na to mesto imenuje papež po lastni presoji in izbiri. Praviloma so kardinali tisti, ki vodijo zadeve Svetega sedeža in Katoliške cerkve. Vsi kardinali skupaj sestavljajo Kardinalski zbor.Borut Košir, Ustavno pravo Cerkve, Ljubljana 1996, stran 175.
Pod izrazom psevdokardinal poznamo tiste kardinale v zgodovini, ki jim je kardinalski naslov podelil protipapež.
Trenutno (14. januarja 2026) je 245 kardinalov, od tega jih ima 122 pravico voliti papeža.
Zgodovina
Kardinalski zbor se je razvil iz kroga duhovnikov rimskega škofa oz. papeža; slednjega so sestavljali duhovniki, ki so pomagali papežu pri vodenju same škofije, pozneje pa celotne Cerkve. Ti duhovniki pa so bili tudi župniki oz. duhovni oskrbniki rimskih cerkva. Skozi stoletja pa se je prezbiterij razvil v kardinalski zbor, ki pomaga papežu pri vodenju celotne Cerkve, hkrati pa je ohranil nekatere značilnosti prezbiterijaBorut Košir, Ustavno pravo Cerkve, Ljubljana 1996, stran 170..
Kardinalski zbor je bil oblikovan leta 1150 in je vseboval tudi kardinala dekana, ki je škof Ostije, in kamerlenga, ki po smrti papeža prevzame upravljanje zaadev Svetega sedeža.
Število kardinalov v obdobju med 13. in 15. stoletjem navadno ni preseglo števila 30. S konstitucijo Postquam versus je papež Sikst V. leta 1586 število kardinalov določil pri 70 (6 kardinalov škofov, 50 kardinalov duhovnikov in 14 kardinalov diakonov).
Papež Janez XIII. je v tajnem konsistoriju 15. decembra 1958 odstopil od omejitve Siksta V. Z motu prorpio Cum gravissima je leta 1962 določil, da morajo biti vsi kardinali posvečeni za škofa.
Papež Pavel VI. je z motu proprio Ingravescentem aetatem leta 1970 določil, da ko kardinali dosežejo starost 80 let prenehajo biti člani dikasterijev Rimske kurije in drugih teles Svetega sedeža in Države mesta Vatikan ter ne morejo več voliti papeža in sodelovati v konklavu.
V tajnem konsistoriju 5. novembra 1973 je papež Pavel VI. določil najvišje število kardinalov, ki imajo pravici voliti novega papeža, na 120. Papež Janez Pavel II. je z apostolsko konstitucijo Universi Dominici gregis leta 1996 to pravilo potrdil. Papež Frančišek je pravilo konkuldentno razveljavil z imenovanjem višjega števila kardinalov elektorjev, ki jih je bilo v konklavu leta 2025 133.
Imenovanje
Imenovanje novih kardinalov je izključna pravica papeža, ki je pri imenovanju popolnoma svoboden; prav tako lahko imenuje neomejeno število kardinalov. Samo imenovanje lahko poteka v sklopu konzistorija (oziroma izven slednjega), pri čemer je lahko kardinal javno razglašen (s čimer dobi vse pravice in dolžnosti), lahko pa imenovan brez oznanitve imena (in pectore; slednji ne pridobi pravice in dolžnosti, ampak dobi precedenco).Borut Košir, Ustavno pravo Cerkve, Ljubljana 1996, stran 173.
Naloge
Najpomembnejša pravica kardinalov je pravica do volitve novega papeža na konklavah ob t. i. sedisvakanci tj. izpraznitvi apostolskega sedeža zaradi smrti ali odstopa prejšnjega papeža. To pravico je kardinalom podelil papež Aleksander III. leta 1179.
Druga naloga kardinalov pa je pomoč papežu, pri čemer delujejo kot celota (v rednih in izrednih konzistorijih) oz. posamično.
Tretja naloga kardinalov pa je skrb za Cerkev, ko je izpraznjen papeški prestolBorut Košir, Ustavno pravo Cerkve, Ljubljana 1996, stran 171..
Kardinali morajo ob dopolnjenem 75. letu starosti papežu ponuditi odstop z vseh funkcij, ki jih opravljajo v Rimski kuriji ali za Državo mesta Vatikan.
Kardinalski redovi sličica|Giovanni Battista Re, dekan kardinalskega zbora (od 2020)Kanon 350 Zakonika cerkvenega prava (ZCP) deli kardinalski zbor na tri redove, ki so v hierarhičnem razmerju:
škofovski (episkopalni) red, ki ga sestavljajo: kardinali, ki jim papež dodeli naslov okoliške (suburbikarne) škofije, vzhodni patriarhi, ki so imenovani v kardinalski zbor, kardinali latinske cerkve, ki jih v red imenuje papež (to ni izrecno določeno v ZCP); duhovniški (prezbiterijskii) red; diakonski red.Borut Košir, Ustavno pravo Cerkve, Ljubljana 1996, stran 172.
Kardinalom duhovnikom in kardinalom diakonom papež dodeli naslov ali diakonijo v Rimu, vzhodni patriarhi pa imajo naslov svojega patriarhalnega sedeža.
Kardinal škof 150px|thumb|desno|Grbovno okrasje kardinala škofa Škofovski red predstavlja najvišji kardinalski red. Red kot redni člani sestavljajo škofje šestih suburbikarnih škofij (kardinali škofi), poleg njih pa še vzhodni patriarhi, ki so imenovani za kardinale (kardinali patriarhi), in pet kardinalov latinske cerkve, ki jih je v red imenoval papež Frančišek (kardinalu Tagleju je papež Leon XIV. naknadno leta 2025 podelil v naslov svojo nekdanjo suburbikarno škofijo Albano).
Kardinal škof je kardinal, ki mu papež podeli v naslov eno izmed sedmih okoliških (suburbikarnih) rimskih škofij: Škofija Ostija (ta škofija se v naslov poleg že podeljene suburbikarne škofije podeli dekanu kardinalskega zbora) Škofija Albano Škofija Frascati Škofija Palestrina Škofija Porto-Santa Rufina Škofija Sabina-Poggio Mirteto Škofija Velletri-Segni Trenutni kardinali škofi katoliške cerkve so: +#ImeDržavaFunkcije pri Svetem sedežuNaslov1.Giovanni Battista Re Italija dekan Kardinalskega zbora (2020-) poddekan Kardinalskega zbora (2017-2020) Prefekt Kongregacije za škofe (2000-2010) Predsednik Papeške komisije za Latinsko Ameriko (2000-2010) Namestnik za splošne zadeve (1989-2000) Sekretar Kongregacije za škofe (1987-1989)kardinal škof Ostije in Sabine–Poggio Mirteta2.Leonardo Sandriimenovani kardinal latinske cerkve Argentina poddekan Kardinalskega zbora (2020-) Prefekt Kongregacije za vzhodne cerkve (2007-2020) Namestnik za splošne zadeve (2000-2007) Papeški nuncij v Mehiki (2000) Papeški nuncij v Venezueli (1997-2000)kardinal škof pro hac vice Santi Biagio e Carlo ai Catinari3.Francis Arinze Nigerija Prefekt Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov (2002-2008) Predsednik Papeškega sveta za medverski dialog (1985-2002) Proprefekt Papeškega sveta za medverski dialog (1984-1985) Nadškof Onitshe (1967-1985)kardinal škof Velletri–Segne4.Tarcisio Bertone SDB Italija Kamerleng Svete Rimske cerkve (2007-2014) Kardinal državni tajnik (2006-2013) Nadškof Genove (2002-2006) Sekretar Kongregacije za nauk vere (1995-2002) Nadškof Varcellija (1991-1995)kardinal škof Frascatija5.José Saraiva Martins CMF Portugalska Prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov (1998-2008) Sekretar Kongregacije za katoliško izobraževanje (1988-1998)kardinal škof Palestrine6.Pietro Parolinimenovani kardinal latinske cerkve Italija Kardinal državni tajnik (2013-) Papeški nuncij v Venezueli (2009-2014)kardinal škof pro hac vice Santi Simone e Giuda Taddeo a Torre Angela7.Marc Ouellet PSSimenovani kardinal latinske cerkve Kanada nekdanji prefekt Dikasterija za škofe (2010-2023) Predsednik Papeške komisije za Latinsko Ameriko (2010-2023) Nadškof Quebeca (2003-2010) Sekretar Papeškega sveta za spodbujanje krščanske enotnosti (2001-2003)kardinal škof pro hac vice Santa Maria in Traspontina8.Fernando Filoniimenovani kardinal latinske cerkve Italija Veliki mojster Viteškega reda Božjega groba (2019-) Prefekt Kongregacije za evangelizacijo ljudstev (2011-2019) Namestnik za splošne zadeve (2007-2011) Papeški nuncij na Filipinih (2006-2007) Papeški nuncij v Iraku in Jordaniji (2001-2006)kardinal škof pro hac vice Nostra Signora di Coromoto9.Beniamino Stella Italija Prefekt Kongregacije za duhovščino (2013-2021) Predsednik Papeške cerkvene akademije (2007-2013) Papeški nuncij v Kolumbiji (1999-2007) Papeški nuncij na Kubi (1992-1999) Papeški nuncij v Čadu (1987-1992)kardinal škof Porto–Santa Rufine10.Luis Antonio Tagle Filipini Proprefekt Sekcije za prvo evangelizacijo Dikasterija za evagelizacijo in nove določene cerkve (2022-) Veliki kancler Papeške univerze Urbanijane (2019-) Prefekt Kongregacije za evangelizacijo ljudstev (2019-2022) Predsednik Mednarodne Karitas (2015-2022) Nadškof Manile (2011-2020) Škof Imusa (2001-2011)kardinal škof Albana11.Bechara Boutros al-Rahivzhodni patriarh Libanonkardinal patriarh Antiohije12.Louis Raphaël I Sakovzhodni patriarh Irakkardinal patriarh Bagdada
Papež Pavel VI. je leta 1965 z motu proprio Ad purpuratorum Patrum Collegium določil, da se patriarhi vhodnih katoliških cerkva lahko imenujejo za kardinale (kardinali patriarhi) in se po rangu uvrstijo za kardinale škofe suburbikarnih škofij. Patriarhi latinske cerkve, ki so imenovani za kardinale, niso člani škofovskega, ampak duhovniškega reda. Kardinalom patriarhom se ne dodeli v naslov rimska škofija, ampak obdržijo patriarhalni sedež.
Papež Frančišek je leta 2018 in 2020 zaradi povečanja duhovniškega in diakonskega reda povečal število kardinalov škofovskega reda tako, da je vanj imenoval še 5 kardinalov latinske cerkve. Njim v naslov ni bila podeljena suburbikarna škofija, ampak je bila njihova obstoječa naslovna škofija povišana pro hac vice in izenačena s suburbikarnimi škofijami.
Dekan kardinalskega zbora Dekan kardinalskega zbora je najvišje rangiran kardinal in je navadno škof kardinal z najdaljšim mandatom. Od leta 1965 ga izmed sebe volijo kardinali škofi (samo škofi suburbikarnih škofij - ZCP, kanon 252§1), izvolitev pa potrdi papež. Na podoben način je izvoljen poddekan. Senioriteta ostalih kardinalov škofov je določena glede na čas imenovanja v škofovski red. Dekan ni vodja Kardinalskega zbora, ampak je zgolj prvi med enakimi. Ima pa nalogo sklicati konklave in jih tudi voditi. Je tisti, ki novoizvoljenega papeža vpraša, ali sprejme rezultat volitev in službo papeža. V primeru dekanove odsotnosti ali nezmožnosti njegovo službo izvršuje kardinal poddekan. Če je na konklavu dekan izvoljen za papeža, kakor se je zgodilo na konklavu 2005, potem vprašanje o sprejetju službe zastavi poddekan. Naloga dekana bi bila tudi posvetitev novoizvoljenega papeža za škofa, če ta še ni bi bil posvečen. Dekan in poddekan morata obvezno prebivati v Rimu (ZCP, kanon 252§4).
Kardinal duhovnik 150px|thumb|desno|Grbovno okrasje kardinala duhovnika Duhovniški red je najštevilčnejši izmed treh kardinalskih redov in rangira pod redom škofov in nad redom diakonov. Za kardinale duhovnike so navadno imenovani škofi pomembnejših škofij, pa tudi nekateri uslužbenci Rimske kurije.
Vsakemu kardinalu duhovniku je podeljena v naslov cerkev v Rimu, vendar kljub temu ostanejo nadškofje ali škofje svoje škofije. Papež Pavel VI. je ukinil vse administrativne pravice, ki so jih dotlej imeli v svojih rimskih naslovnih cerkvah, ohranili pa so svoj škofovski grb, z dodanim ustreznim kardinalskim grbovnim okrasjem.
Kardinal duhovnik, ki je najstarejši po času imenovanja v kardinalski zbor, nosi naziv kardinal protoduhovnik. Trenutno je to kardinal Michael Michai Kitbunchu. Kardinal protoduhovnik ima nekatere funkcije v konklavu, ki pa jih navadno ne izvaja, ker preseže starost 80 let in ne sodeluje v konklavu.
Član duhovniškeha reda je tudi edini slovenski kardinal Franc Rode, ki je bil v red povzdignjen po 10 letih članstva v diakonskem redu. Član duhovniškega reda je tudi argentinski kardinal slovenskega rodu kardinal Vinko Bokalič Iglič.
Kardinal diakon Diakonski red je hierarhično najnižji med kardinalskimi redovi. Papež po navadi podeli naslov tega reda glavnim uslužbencem Rimske kurije, pa tudi duhovnikom, ki so ob imenovanju že presegli starost 80 let. Kardinali diakoni navadno niso škofje - ti so navadno imenovani za kardinale duhovnike.
Po 10 letih v diakonskem redu imajo možnost prestopiti v duhovniški red. V duhovniškem redu imajo rang glede na imenovanje v naziv kardinala diakona in so lahko pred kardinali, ki so bili imenovani neposredno v naziv kardinala duhovnika.