Seznam danskih vladarjev

Seznam danskih vladarjev, obsega vse kralje in kraljice, ki so vladali Danski, skupaj z regenti Kalmarske unije. Seznam obsega Kraljevino Dansko (do leta 1396); personalno unijo Danske in Norveške (1380-1396); Kalmarsko unijo (1397-1536); danske kralje, ki so (včasih uspešno) zahtevali švedsko krono (1397-1523); danske kralje, ki so (običajno uspešno) zahtevali norveško krono (1397-1536), Kraljevino Dansko-Norveško (1536-1814), Kraljevino Dansko (1814 do sedanjosti); skupaj z Islandijo (od unije Danske in Norveške leta 1387. Samostojna v personalni uniji z Dansko 1918-1944. Neodvisna republika od 1944); skupaj z Grenlandijo (od unije Danske in Norveške leta 1387. Efektivna danska oblast se je začela leta 1721); skupaj s Ferskimi otoki (od unije Danske in Norveške leta 1387).

Harthaknut, oče Gorma Starega, je prvi danski kralj, ki je zanesljivo prava oseba. Vsi vladarji pred njim so dvomljivi. Danska ima eno najdlje vladajočih neprekinjenih nasledstvenih linij na svetu, starejša je samo Japonska.

Oldenburžani so dansko krono nosili od leta 1448 do 1863, ko jo je prevzela rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg. Do leta 1660 je bila monarhija volilna, do leta 1864 pa je bila skoraj ves čas v personalni uniji z grofijama Schleswig in Holstein.

Seznam danskih monarhov Obdobje pred Jellingi Natančen datum nastanka Kraljevine Danske ni ugotovljen. Imena danskih kraljev se začnejo v tujih virih pojavljati v 8. stoletju. Danske in nordijske legende, kronike in sage pogosto vsebujejo pripovedi o danskih kraljih in dinastijah, ki segajo v obdobje pred 7. stoletjem, vendar je zgodovinska verodostojnost vsebine in interpretacij teh zgodb pogosto vprašljiva. Higelaka (ok. 515) omenja Gregor iz Toursa (538–594) kot vodjo danskih vikingov, ki so bili leta 515 poraženi med pomorsko ekspedicijo na Frankovsko cesarstvo. Higelak je prvi danski kralj, omenjen v evropskih virih. Ongend (Angantyr). Sv. Vilibrord omenja, da je med njegovim obiskom Danske tam leta 710 vladal Ongend. Harald je v opisu dogodkov iz 9. stoletja omenjen kot nekdanji kralj Danske. Bil je sorodnik frizijskega kralja Redbada II., ki je moral leta 754 pobegniti v "deželo Dancev", kjer je vladal kralj Harald (Daniae Regi Heraldi). Sigfred (770.-790. leta) Godfred (804–810), je omenjen kot danski kralj v Heiligenskem sporazumu iz leta 811. Heming (810–811/812). Leta 811 je bil med kraljem Hemingom in Karlom Velikim sklenjen Heiligenski sporazum. Sigfred, Godfredov nečak, in Anulo (Anlaufr), Haraldov vnuk ali nečak, sta se borila za prestol in bila oba ubita. Njuna zgodba je bila morda zgled za legendarnega Sigurda Hringa (ok. 812). Harald Klak in njegova brata Reginfred in Heming Halfdansson (812–813 in ponovno od 819/827). Od leta 826 je Harald Klak s svojim gospodinjstvom živel v izgnanstvu pri frankovskem cesarju Ludviku Pobožnemu. V izgnanstvu ga je Ingenheimu na Renu krstil škof Mainza. Zadnja omemba Haralda v pisnih virih je v Fuldskih letopisih, ki beležijo njegovo usmrtitev zaradi izdaje leta 852. Godfredovi (Godrikovi) sinovi (814–820). Horik I. (814, 827–854), kralj Dancev, je sprva vladal skupaj s svojimi neimenovanimi brati. Horik je v naslednjih nekaj desetletjih večkrat omenjen v frankovskih letopisih. Horik II. (854–860). Domneva se, da je bil neposredni naslednik Horika I., vendar anali nekaj let po katastrofi leta 854 molčijo o imenu danskega kralja. Leta 857 je Horik II. dovolil Roriku, da zasede del kraljestva med morjem in reko Eider. Ko mu je papež Nikolaj I. leta 864 poslal pismo, je bil Horik II. še živ. Kralji v poznem 9. stoletju Bagsek (ok. 860.–871). Halfdan Ragnarsson (871–877). Sigfred (ok. 873–891). Zanj se ne splošno domneva, da je bil neposredni naslednik Horika II., čeprav to ni povsem zanesljivo. Leto njegovega pristopa na prestol ni znano, vendar se je to zgodilo med letom 864, ko je bil Horik II. še kralj, in njegovim prvim nastopom kot kralj v frankovskih analih leta 873. Sigifrid je bil krščen leta 882. Gudfred (880. leta). Heiligo (Halga, 890. leta, ?). Adam Bremenski ga je opisal kot neposrednega prednika Olofove rodbine. Olafova rodbina (pozno 9. stoletje in zgodnje 10. stoletje). To domnevno dinastijo opisuje Adam Bremenski, njene člane pa obeležujeta dva Sigtryggska runska kamna, ki dokazujeta, da so nekateri od teh kraljev vladali vsaj delu Danske. Olof, za katerega Adam Bremenski pravi, da je prišel s Švedske, premagal Heiliga in prevzel krono. Gird in Gnupa, Olofova sinova in njegova sonaslednika. Gnupo Widukind Corveyjski leta 934 omenja kot vodjo Dancev. Njegovo ime je tudi na Sigtryggskih runskih kamnih. Danski srednjeveški letopisi Gnupe sploh ne omenjajo, medtem ko je Gird v več letopisih omenjen kot Olofov nečak in naslednik. Sigtrig, sin Gnupe, omenjen na Sigtryggskih runskih kamnih, datiranih v obdobje kmalu po letu 934. Erik Zmagovalec Švedski, ki ga Adam Bremenski in Sakso Gramatik po švedski invaziji omenjata kot vladarja Danske. Adam Bremenski je te informacije dobil od danskega kralja Svena II. Erikov kamen opisuje tudi napad na Hedeby iz istega obdobja. Ker je Erik po drugem viru Adama Bremenskega napadel tudi Sveto rimsko cesarstvo, to praktično pomeni, da je bil Erik danski kralj. Erika kot kralja torej omenjata dva neodvisna vira. Harrison, Dick (2009) Sveriges historia 600-1350. Stockholm: Norstedts, p. 121. Erik Segersäll Sture Bolin https://sok.riksarkivet.se/sbl/Mobil/Artikel/15407

Pollegendarni kralji Ragnar Lodbrok, legendarni kralj, verjetno iz 9. stoletja, se pojavlja le v sagah in poznih zgodovinskih zapisih, ki so zelo nedosledni. Morda je sestavljen lik, himera več zgodovinskih kraljev in Vikingov. Sigurda Kača v očesu (dansko Sigurd Orm-i-øje ali Snogeøje) omenjata kasnejša Chronicon Roskildense (Roskildska kronika) in Ragnarssona þáttr (Zgodba o Ragnarjevih sinovih). Kroniki pravita, da je bil kralj Zelandije in Skanije ter sin Ragnarja Lodbroka. Hartaknut I. (dansko Hardeknud). Po sagah je bil sin Sigurda Kačje oko, vendar ga nekateri zgodovinarji enačijo z Adamovim Hardegonom, Svenovim sinom, ki je napadel Dansko iz Nortmanije in na oblasti nadomestil Olofovo rodbino. Vladal je morda le delu Danske, saj Adam začetek njegove dolge vladavine postavlja med leti 909 in 915, medtem ko je Olofova rodbina vladala vsaj delu Danske vse do leta 934. Bil je oče Gorma Starega.

Rodbina Jelling (917-1042) Dinastija Jelling je poimenovana po mestu Jelling, kjer je imel svoj kraljevi sedež Gorm Stari. Viri in izročila o ozadju in ustanovitvi dinastije so si nasprotujoča, toda od Hartaknuta I., očeta Gorma Starega, ki je verjetno vladal v začetku 900. let, se raziskovalci in zgodovinarji na splošno strinjajo, da so dinastični in družinski podatki relativno zanesljivi. Hartaknuta med drugimi omenjata kronista Adam Bremenski (Gesta Hammaburgensis ecclesiae pontificum, Dejanja [Zgodovina] hamburške škofije) in Snorri Sturluson (Heimskringla). Vsi danski kralji od Gorma Starega naprej pripadajo tej dinastiji, z izjemo Magnusa Dobrega.

Kjer je bilo mogoče in smiselno so bili uporabljeni sodobni portreti vladarjev, vendar večina portretov vladarjev iz dinastije Jelling do leta 1448 ni sodobnih, zato ni mogoče pričakovati, da so podobni vladarju.

Ime Portret Rojen Pristop Odstop/smrt Pokop Slika grobaHartaknut I. (Canute I) 100px Neznano Prva tretjina 10. stoletja NeznanoGorm Stari(Gorm den Gamle) 100px Konec 9. stoletja, morda med letoma 908 in 918, sin Hartaknuta Neznano(prvič omenjen leta 936) Umrl ali odstopil leta 958 ali 963 ali 964 Jelling (?)--------------------Pozimi 958/959 je bil morda pokopan v Nordhøjenu v Jellingu, in kasneje morda prenesen v cerkev v Jellingu--------------------aliLeta 964 je bil morda pokopan v južni gomili v Jellingu, imenovani "Gorms Høj", ki je bila očitno nasuta ob njegovi smrti.--------------------aliPokopan morda nekje povsem drugje in ne v Jellingu 150px Gorms Højv Jellingu ni grob ampak spominska gomilaHarald Modrozobi (Harald I Blåtand) 100px|Kong Haralds dåb Rojen okoli 932, sin Gorma Starega in Tire Dannebod Kralj 958/964 (po smrti Gorma Starega); med očetovim vladanjem je nekaj let domnevno deloval kot regent ali sokralj (verjetno 962–964)Umrl jeseni (morda 1. novembra) 985, Pilemedia: "Om slaget vid Fyrisvallarna", 25. oktober 2020.Niels Lund (1998): Harald Blåtands død, Roskilde Museums ForlagHarald Blåtand ca. 958-987 . Pridobljeno 10. aavgusta 2010. Arhivirano 19. julija 2011. star približno 53 let Domnevno (po zapisih ​​Adama Bremenskega) pokopan v Roskildski stolnici;Stilling side 298 njegovega groba v Roskildu še niso našli 150px Kamnita kripta, kjer naj bi bil Harald pokopan, se nahaja precej blizu cerkve v Wiejkowu.Sven Rosborn & Tomas Sielski: Vikingekongens guldskat, Malmø, 2021, str. 231-266) Sven Vilobradi(Svend I Tveskæg) 100px 17. april 963;sin ali pastorek Haralda Modrozobega in Tove, ki je bila znana morda tudi kot Gunhilda Od 986,po smrti Tokeja Gormsena Umrl 3. februarja 1014 v Lincolnu, Anglija, star okoli 50 letPokopan v Yorku in kasneje prenesen v samostan Svete Trojice na Danskem, "ki ga je dal sam zgraditi"Jørgen D. Siemonsen: "Svend Tveskægs sidste hvilested er stadig en gåde" - Kristeligt Dagblad, 15. november 2014 Harald II.(Harald II Svendsen) 100px Okoli 996/9988; sin Svena Vilobradega in Gunhilde Poljske Od 1014 po smrti Svena Vilobradega(v letih 1013-1014 regent Danske) Okoli 1018,star 20-22 let Neznano Knut Veliki(Knud II den Store) 100px Okoli 995, sin Svena Vilobradega in Gunhilde Poljske Od 1019, po smrti Haralda II. Umrl 12. novembra 1035 v Shaftesburyju v Dorsetu, star okoli 40 let Pokopan v Winchestrski stolnici 150px Knut III.(Knud III Hardeknud) 100px Leta 1018 v Angliji, sin Knuta Velikega in Eme Normandijske Od 1035, po smri Knuta Velikega Hardeknud 1020-1042 . Pridobljeno 10. avgusta 2010. Arhivirano 19. julija 2011. Umrl 8. junija 1042 v Angliji, star okoli 24 letPokopan v Winchestrski stolnici 150pxHartaknutov nagrobnik iz leta 1661

Norveška kraljeva družina (potomci Haralda Lepolasega, 1042-1047) Po smrti kralja Knuta III. leta 1042 je danski kralj postal Magnus Dobri, ki je kot norveški kralj vladal od leta 1035. Magnus je bil edini danski kralj iz rodbine Haralda Lepolasega in edini, ki ni izhajal od Gorma Starega ali njegovega očeta Hartaknuta I.

Ime Portret Rojen Pristop Odstop/smrt Pokop Slika grobaMagnus Dobri (Magnus den Gode) 100px 1024 na Norveškem. Sin Olafa Svetega in konkubine Alvhilde. Ali je bil Magnus potomec Gorma Starega, ni znano, bil pa je morda potomec Haralda Velikega, danskega kralja med letoma 812 in 827. Po Knutovi smrti leta 1042. Umrl 25. oktobra 1047 na Zelandiji, star približno 23 let.Trondheimska stolnica. Med izkopavanji v stolnici njegove grobnice niso odkrili. V stolnici je bila postavljena spominska plošča devetim kraljem, pokopanim v cerkvi, vključno z Magnusom Dobrim.gravsted.dk, Magnus den Gode150px Grobišče trenutno ni označeno, tukaj pa je označeno s križem.

Rodbina Estridsen (veja rodbine Jelling, 1047 – 1448) 200px|left|thumb|Vsi danski monarhi od leta 1047 so potomci Estrid Svendsdatter

Sven Estridsen je bil po materi Estrid Svendsdatter vnuk Svena Vilobradega. Ker je prestol nanj prešel preko ženske, Sven Estridsen in njegovi potomci veljajo za vejo dinastije Jelling. Agnatski potomci Svena Estridsena na danskem prestolu so se končali leta 1412 z Margreto I., vendar vsi kasnejši monarhi izvirajo od Svena Estridsena po različnih ženskih linijah. To pomeni, da od leta 1047 obstaja prekinjena linija danskih monarhov, ki vsi izvirajo od Estrid Svendsdatter. Estrid je postala titularna kraljica po sinovem prihodu na prestol leta 1047, kar se je zgodilo edinokrat v danski zgodovini.