1362 (MCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Dogodki Slovenija thumb|desno|170px|Grb celjskih grofov 21. april - Dunaj: oglejski patriarh Lodovico della Torre, ki se nahaja v ujetništvu, pod prisilo podpiše mirovni sporazum z avstrijskim vojvodom Rudolfom IV., v katerem Habsburžanom prepusti velik del ozemlja patriarhata. Za patriarha se zavzame rimsko-nemški cesar in habsburški rival Karel IV. Luksemburški, zato Rudolf IV. ne postavi prevelikih zahtev in patriarha po podpisu sporazuma izpusti. 1365 ↔ Celjski grof Ulrik I. postane kranjski deželni glavar. Njegov mlajši brat in sovladar Herman I. se isto leto poroči s Katarino Kotromanić, hčerko bosanskega bana Štefana II.
Stoletna vojna 6. april - Bitka pri Brignaisu: najemniške tolpe, ti. Tard-Venus, huje porazijo francosko kraljevo vojsko, ki jo vodi grof La Marche Jakob I. Burbonski. Smrtno ranjen umre nekaj dni kasneje. Grofijo La Marche nasledi sin Peter II., ki pa prav tako smrtno ranjen v isti bitki umre še nekaj dni kasneje. Grofija pripade mlajšemu bratu Ivanu I.. maj - Normandija: navarski kralj Karel II., ki ima pretenzije do Burgundije, poskuša z vstajo v Normandiji, kjer ima številne privržence. Upor spodleti, kar pa ga ne zaustavi. 1364 ↔ 3. junij - Več združenih tolp Tard-Venus v velikosti več tisoč razbojnikov poskuša opleniti papeški Avignon in se zato odpravi proti jugu Francije. V okolici Montpensierja jih razbije bataljon kastiljske vojske, ki jo vodi kastiljski kronski princ Henrik II., vendar se Tard-Venus po odhodu Kastiljcev hitro regrupirajo in nadaljujejo s sitnostmi. Med drugimi pretrgajo oskrbovalne poti do Avignona. 1363 ↔ junij - Soria, Kastilija: kralja Peter Kastiljski in Karel II. Navarski skleneta zavezništvo. ↓ 22. junij → Peter Kastiljski sklene zavezništvo še z angleškim kraljem Edvardom III., ki ga na celini zastopa Edvard Črni Princ. ↓ → Še istega leta se obnovi vojna dveh Petrov. Aragonski kralj Peter IV. je ujet popolnoma nepripravljen. Kastiljcem in Anglo-Navarcem uspe zavzeti nekaj obmejnih utrdb. 1363 ↔ 13. oktober - Angleški Parlament: kancler Anglije prvič nagovori angleški Parlament v angleščini in ne v zakonodajni francoščini, kot je bila ustaljena navada. Zakonodajna francoščina je sicer v uporabi še naslednji stoletji, vendar njen pomen upada, prav tako pa jezikovno stagnira. november - V Angliji je ustanovljena tretja vojvodina. Naziv 1. vojvoda Clarence dobi mlajši sin Edvarda III. Lionel Antwerpenski. 13. november - John Gaunt, tretji od petih sinov Edvarda III., postane novi vojvoda Lancaster (1.). V Angliji, Walesu in Franciji poseduje vsaj 30 gradov. Njegovo spremstvo je približno tako veliko kot kraljevo.
Skandinavija 15. februar - Švedsko plemstvo razglasi švedskega kronskega princa in hkrati norveškega kralja Hakona VI. za novega švedskega kralja. Njegov oče, švedski kralj Magnus IV. in sin se v strahu pred dansko nevarnostjo in na pobudo Hanzeatske lige kmalu pobotata. Novi švedski (so)kralj s tem razočara tamkajšnje plemiče. ↓ april → Flota Hanzeatske lige pleni po obalah Danske in Skanije. Zavzamejo in oplenijo København. ↓ → Bitka pri Helsingborgu: pomorska bitka, v kateri danski kralj Valdemar IV. premaga floto Hanzeatske lige. 1363 ↔
Ostalo 16. januar - Povodenj na dan Svetega Marcela: orkanski vihar opustoši obale Severnega morja in zahteva najmanj 25.000 žrtev, največ na Nizozemskem, v severni Nemčiji in na Danskem. Popolnoma in z vsemi prebivalci je uničeno severno frizijsko mesto Rungholt, ki si ne opomore nikoli več. 17. april - Litva: po mesecu dni obleganja zavzamejo križniki litovsko utrdbo Kaunas. Zavzetje gradu resno oslabi mejo Litovske velike kneževine pred napadi nemškega viteškega reda. Bitka pri Sinjih vodah: več uspeha kot s križniki imajo Litvanci s širjenjem oblasti na ozemlja razdeljenih ruskih kneževin in Zlate horde. V tem ali pa naslednjem letu litovski veliki knez Algirdas v omenjeni bitki premaga Tatare. Litva dobi izhod na Črno morje. 25. april - Granadski emirat: emir Muhamed VI. sledi tradiciji svojih predhodnikov in je tega dne umorjen po ukazu kastiljskega kralja Petra. Na granadski prestol se vrne odstavljeni sultan in bratranec Muhamed V. 1391 ↔ 26. maj - Po smrti neapeljskega kralja Ludvika I., ki je vladal zgolj po pravici soproge Ivane I., slednja obdrži oblast v kraljestvu. Samska in še brez otrok začne sprejemati nove snubce, s katerimi pa nima namena deliti oblasti. 1363 ↔ thumb|desno|240px|Grb papeža Urbana V. 28. september - Umrlega papeža Inocenca VI. nasledi Urban V.rojen kot Guillaume de Grimoard, 200. papež po seznamu. Novi papež neuspešno poziva h križarski vojni proti tolpam Tard-Venus, ki so onemogočile oskrbo Avignona. 1363 ↔ 10. december - Umrli avstrijski vojvoda Friderik III. iz hiše Habsburžanov je vladal zgolj kot regent skupaj z ostalima bratoma v imenu najstarejšega brata Rudolfa IV.. Sam ni zapustil potomcev. 21. december - Umrlega kralja Kilikijske Armenije Konstantina V. nasledi sin Konstantin VI. Kljub anarhiji v Zlati hordi, je ta še toliko močna, da ponovno določi, kdo bo vladar sosednje Vladimirske kneževine: novi vladimirski veliki knez postane Dimitrij Donski. V Zlati hordi ima de facto oblast general Mamaj. 1366 ↔
Rojstva 16. januar - Robert de Vere, angleški plemič, vojvoda Irske, 9. grof Oxford († 1392) Murdoch Stewart, škotski plemič, vojvoda Albany († 1425) Stanisław iz Skarbimierza, poljski pravnik († 1431) Wang Fu, kitajski slikar († 1416)
Smrti marec - Orhan I., drugi sultan Osmanov (* 1281) 6. april - Jakob I. Burbonski, grof La Marche (* 1319) 25. april - Muhamed VI., granadski emir (* 1332) 26. maj - Ludvik I., neapeljski kralj (* 1320) 11. julij - Anna Świdnicka, poljska princesa, češka in nemška kraljica, rimsko-nemška cesarica (* 1339) 7. september - Ivana Angleška, škotska kraljica (* 1321) 12. september - papež Inocenc VI. 10. december - Friderik III., avstrijski sovojvoda, hiša Habsburžanov (* 1347) 21. december - Konstantin V., kralj Kilikijske Armenije (* 1313) Ivan III. Veliki Komnen, trapezuntski cesar (* 1321) Mojzes iz Narbonne, španski judovski filozof in zdravnik (* 1300) Peter Berkorij, francoski enciklopedist (* 1290) Rinaldo Cavalchini, italijanski (veronski) pesnik, humanist (* 1291) Şehzade Halil, otomanski princ, sin Orhana in Teodore Kantakuzen (* 1347)
Opombe
Glej tudi
*