Ogamska pisava (keltsko ogham craobh, , ;ogum, ogom in Thurneysen, R. A Grammar of Old Irish page 9: "Older as a rule even than the above archaic material are the sepulchral inscriptions in a special alphabet called ogom or ogum in Middle Irish, ogham in Modern Irish." srednjeirščina: Ogum, ogom, kasneje ogam, ogum, ogom in Thurneysen, R. A Grammar of Old Irish page 9: "Older as a rule even than the above archaic material are the sepulchral inscriptions in a special alphabet called ogom or ogum in Middle Irish, ogham in Modern Irish.") je zgodnjesrednjeveški črkopis, ki se je uporabljala predvsem za pisanje zgodnje irščine (v "ortodoksnih" napisih, od 4. do 6. stoletja n. št.) in kasneje stare irščine (sholastični ogam, od 6. do 9. stoletja). Ohranjenih je približno 400 ortodoksnih napisov na kamnitih spomenikih po vsej Irski in zahodni Britaniji, od katerih je večina v južnem MunstruMcManus (1991) is aware of a total of 382 orthodox inscriptions. The later scholastic inscriptions have no definite endpoint and continue into the Middle Irish and even Modern Irish periods, and record also names in other languages, such as Old Norse, (Old) Welsh, Latin and possibly Pictish. See Forsyth, K.; "Abstract: The Three Writing Systems of the Picts." in Black et al. Celtic Connections: Proceedings of the Tenth International Congress of Celtic Studies, Vol. 1. East Linton: Tuckwell Press (1999), p. 508; Richard A. V. Cox, The Language of the Ogam Inscriptions of Scotland, Dept. of Celtic, Aberdeen University ; See also The New Companion to the Literature of Wales, by Meic Stephens, p. 540., največ zunaj Irske pa jih je v Pembrokeshiru v WalesuO'Kelly, Michael J., Early Ireland, an Introduction to Irish Prehistory, p. 251, Cambridge University Press, 1989. Uporabljala se je predvsem za pisanje primitivne in stare irščine, pa tudi za pisanje stare valižanščine, piktijščine in latinščine. Sestavlja jo 20 pismenk za 15 soglasnikov in 5 samoglasnikov. Njihova oblika sistema štirih nizov od ene do petih črk, ki pravokotno ali poševno prečkajo, oziroma se dotikajo osrednje navpičnice, nakazuje, da je bila prvotno verjetno vklesovana na robove kamnitih predmetov.
Veliko večino napisov sestavljajo osebna imena.
Po visokosrednjeveškem Bríatharogamu je mogoče imena različnih dreves pripisati posameznim črkam. Zaradi tega je ogam včasih znan kot keltska drevesna abeceda.
Etimologija besede ogam ali ogham ostaja nejasna. Eden od možnih izvorov je irska beseda og-úaim, ki se nanaša na šiv, ki ga naredi konica ostrega orožja(MacManus, §8.6). sličica|Izklesane črke Ogham v kamnitem stebru - ilustracija Stephena Reida (1873-1948), v: Rolleston (1857-1920), objavljeno leta 1911, str. 288
Izvor Na splošno velja, da so prvi napisi v oghamu nastali približno v 4. stoletju našega štetja,O'Kelly 1989, p. 250 vendar je James Carney menil, da je njegov izvor prej v 1. stoletju pred našim štetjem.Carney, James. The Invention of the Ogam Cipher 'Ériu', 1975, p. 57, Dublin: Royal Irish Academy Čeprav se zdi, da je uporaba "klasičnega" ogama v kamnitih napisih zaživela v 5. in 6. stoletju okoli Irskega morja, je iz glasoslovnih podatkov jasno, da je pisava nastala pred 5. stoletjem. Predpostaviti je treba obdobje pisanja na les ali drug pokvarljiv material pred ohranjenimi spomeniškimi napisi, kar zadošča za izgubo glasov, ki jih predstavljajo úath ("H") in straif ("Z" v rokopisni tradiciji, vendar verjetno "F" iz "SW"), gétal (ki predstavlja mehkonebni nosnik "NG" v rokopisni tradiciji, vendar po izvoru verjetno "GW"), ki so očitno del sistema, vendar v napisih niso potrjeni.
Zdi se, da je bila pisava ogam oblikovana po vzoru druge pisave,Macalister, R. A. Stewart, The Secret Languages of Ireland reprinted by Craobh Rua Books, Armagh 1997. nekateri pa menijo, da je celo le šifra njene predloge (Düwel 1968:Düwel, Klaus. "Runenkunde" (runic studies). Stuttgart/Weimar: Metzler, 1968. OCLC 183700 poudarja podobnost s šiframi germanskih run). Največ raziskovalcev za to predlogo zagovarja latinico, čeprav imata svoje zagovornike tudi Elder Futhark in celo grška abeceda.The Secret Languages of Ireland as above. Runski izvor bi elegantno pojasnil prisotnost črk "H" in "Z", ki se v irščini ne uporabljata, ter prisotnost samoglasniških in soglasniških različic "U" oz. "W", ki jih latinična pisava ne pozna in so se v grščini izgubile (prim. digama). Latinska abeceda je glavni kandidat predvsem zato, ker je njen vpliv v zahtevanem obdobju (4. stoletje) najlažje dokazljiv, saj je bila široko uporabljena v sosednji rimski Britaniji, medtem ko rune v 4. stoletju niso bile zelo razširjene niti v celinski Evropi.
Na Irskem in v Walesu se jezik spomeniških kamnitih napisov imenuje primitivna irščina. Prehod v staro irščino, jezik prvih virov v latinici, se zgodi približno v 6. stoletju.Thurneysen, Rudolf A Grammar of Old Irish. Dublin Institute for Advanced Studies. 1980, etc. pp. 8–11. Ker so ogamski napisi sestavljeni skoraj izključno iz osebnih imen in oznak, ki morda označujejo lastništvo zemlje, so jezikovne informacije, ki jih je mogoče zaslediti iz obdobja primitivne irščine, večinoma omejene na glasovni razvoj. sličica|Fol. 170r knjige Book of Ballymote (1390), Auraicept na n-Éces, ki pojasnjuje ogamsko pisavo|475x475_pik
Teorije izvora Med učenjaki obstajata dve glavni mnenji o motivih za nastanek ogamske pisave. Učenjaki, kot sta Carney in MacNeill, menijo, da je bil ogham najprej ustvarjen kot skrivna abeceda, ki so jo Irci oblikovali tako, da je niso razumeli tisti, ki so poznali latinično abecedo.Carney, J (1975) "The Invention of the Ogam Cipher", Ériu, Vol. 22, pp. 62–63MacNeill, Eoin (1931) "Archaisms in the Ogham Inscriptions", Proceedings of the Royal Irish Academy, Vol. 39, pp. 33–53, Dublin Ta teorija trdi, da so "abecedo ustvarili irski učenjaki ali druidi iz političnih, vojaških ali verskih razlogov, da bi zagotovili tajno komunikacijsko sredstvo v nasprotju z oblastmi rimske Britanije". Rimski cesarstvo, ki je takrat vladalo sosednji južni Britaniji, je za Irsko predstavljalo resnično grožnjo napada, kar je morda spodbudilo nastanek abecede. V poznejših stoletjih, ko se je nevarnost napada umaknila in so Irci sami napadali zahodne dele Britanije, bi bila želja po ohranjanju sporazumevanja v tajnosti pred Rimljani ali romaniziranimi Britanci še vedno spodbuda. Glede na dvojezične ogamske in latinične napise v Walesu pa bi lahko domnevali, da je ogam zlahka dešifrirala vsaj peščica izobražencev v postrimskem svetu.Thurneysen, R. A Grammar of Old Irish pages 9–10: "... In Britain ... most of these inscriptions are bilingual, with a Latin version accompanying the Ogam". Macalister, The Secret Languages of Ireland p. 19: "The reader has only to jot down a few sentences in this alphabet to convince himself that it can never have been used for any extended literary purpose."
Druga glavna teorija, ki so jo predstavili učenjaki, kot je McManus,MacManus 1988, pp. 7, 41, 1991 pravi, da so ogam izumile prve krščanske skupnosti na zgodnji Irskem iz želje po edinstveni abecedi za pisanje kratkih sporočil in napisov v irskem jeziku. Trdi, da je bilo glasove primitivne irščine težko prepisati v latinico, zato se je izum ločene abecede zdel primeren. McManus (1991:41) predlaga, da je možen tak izvor zgodnjekrščanska skupnost, za katero je znano, da je na Irskem obstajala najpozneje od okoli leta 400, njen obstoj pa potrjuje Palladijevo poslanstvo papeža Celestina I. leta 431.
Obstaja različica je, da je bila abeceda iz kakršnegakoli razloga prvič izumljena v irskih naselbinah v zahodnem Walesu v 4. stoletju po stiku in porokah z romaniziranimi Britanci, ki so poznali latinično abecedo. Dejansko je več ogamskih kamnov v Walesu dvojezičnih, saj vsebujejo tako irsko kot britansko latinico, kar priča o mednarodnih stikih, zaradi katerih so nekateri od teh kamnov nastali.The New Companion to the Literature of Wales, by Meic Stephens, p. 540; http://ogham.lyberty.com/mackillop.html
Tretja teorija, ki jo je predstavil znani poznavalec ogama R. A. S. Macalister, je bila nekoč zelo vplivna, danes pa je med znanstveniki malo priljubljena.Macalister, R. A. S. The Secret Languages of Ireland, pp. 27–36, Cambridge University Press, 1937 Macalister je menil, da so ogham prvič izumili galski druidi v Cisalpinski Galiji okoli leta 600 pred našim štetjem kot skrivni sistem ročnih znakov, navdih zanj pa je bila oblika grške abecede, ki je bila takrat priljubljena v severni Italiji. Po tej teoriji se je abeceda prenašala le ustno ali na lesu, dokler ni bila končno zapisana na kamnitih napisih v zgodnjekrščanski Irski. Vendar so si poznejši raziskovalci večinoma enotni, da to teorijo zavračajo,McManus 1988, pp. 22–23, 1991 predvsem zato, ker podrobna študija črk kaže, da so bile ustvarjene posebej za primitivne Irce v prvih stoletjih našega štetja. Tudi domnevne povezave z obliko grške abecede, ki jo je predlagal Macalister, je mogoče ovreči.
Macalistrova teorija o signalih rok ali prstov kot viru za ogam je odraz dejstva, da je znakovna črka sestavljeno iz štirih skupin petih črk z zaporedjem črt od ena do pet. Med sodobnimi raziskovalci je priljubljena teorija, da oblike črk izvirajo iz različnih številčnih sistemov števnih oznak, ki so obstajali v tistem času. To teorijo sta prva predlagala znanstvenika Rudolf Thurneysen in Joseph Vendryes, ki sta predlagala, da je bila pisava ogam navdihnjena z že obstoječim sistemom štetja, ki je temeljil na številkah pet in dvajset, ki so ga nato prvi ogamisti prilagodili obliki abecede.Vendryès 'L'écriture ogamique et ses origines' Études Celtiques, 4, pp. 110–113, 1941; Thurneysen, 'Zum ogam' Beiträge zur Geschichte der deutschen Sprache und Literatur, pp. 196–197, 1937. Cf. McManus 1988, p. 11, 1991.
Opis po legendah V skladu z Lebor Gabála Érenn iz 11. stoletja, Auraicept na n-Éces iz 14. stoletja in drugo srednjeveško irsko folkloro je ogham kmalu po padcu Babilonskega stolpa skupaj z gelskim jezikom izumil legendarni skitski kralj Fenius Farsa. Po pripovedovanju Auraicepta je Fenius potoval iz Skitije skupaj z Goídel mac Ethéoir, Íar mac Nema in spremstvom 72 učenjakov. Prišli so na ravnico Šinar, da bi v Nimrodovem stolpu (Babilonskem stolpu) preučevali zmedene jezike. Ko so ugotovili, da so že razpršeni, je Fenius poslal svoje učenjake, naj jih preučijo, in ostal v stolpu, kjer je usklajeval prizadevanja. Po desetih letih so bile raziskave končane in Fenius je v Bérla tóbaide ustvaril "izbrani jezik", pri čemer je vzel najboljše od vsakega od zmedenih jezikov, ki ga je po Goídelu mac Ethéoiru poimenoval Goídelc, Goidelic. Ustvaril je tudi razširitve goídelca, imenovane Bérla Féne, po sebi, Íarmberla, po Íar mac Nema, in druge, ter Beithe-luis-nuin (ogham) kot izpopolnjen sistem pisanja za svoje jezike. Imena, ki jih je dal črkam, so bila imena njegovih 25 najboljših učenjakov.
Ogamski traktat pa Ogmi pripisuje izum pisave. Ogma je bil vešč govora in poezije ter je ustvaril sistem za izobražence, iz katerega so bili izključeni kmetje in norci. Prvo sporočilo, napisano v ogamskem jeziku, je bilo sedem črk b na brezi, poslano kot opozorilo Lugu, kar je pomenilo: "Tvojo ženo bo sedemkrat odneslo na oni svet, če je breza ne bo zaščitila". Zato naj bi bila črka b poimenovana po brezi (izvirno birch), v Leboru Ogaim pa nadalje pripoveduje izročilo, da so bile vse črke poimenovane po drevesih, na kar se sklicuje tudi Auraicept kot na alternativo poimenovanju po Fenijevih učencih.
Abeceda: Beith-Luis-Nin