Pafos (, ) je obmorsko mesto na jugozahodu Cipra in glavno mesto okrožja Pafos. V klasični antiki sta se dve lokaciji imenovali Pafos: Stari Pafos, danes znan kot Kouklia in Novi Pafos. Kraj je znan kot turistično središče od srede 1970. let, ko sta bili ob Pafosu in bližnjem Limassolu zgrajeni letališči; pred tem je bil množično obiskan le severni del otoka. Mesto ima po popisu iz leta 2011 približno 33.000 prebivalcev, v širšem mestnem območju pa živi še enkrat toliko ljudi.
Ime Ime Pafos se zgodovinsko pravzaprav nanaša na dve naselji, Stari Pafos (Palaepafos), ki je stal deset stadijev od obale in imel pristanišče, ter Novi Pafos (Neapafos) bolj v notranjosti. Sodobni Pafos je zrastel na mestu Novega Pafosa, Stari Pafos pa je v obdobju vladavine cesarja Avgusta uničil potres, nakar je bil obnovljen kot Augusta. Danes stoji na tem mestu vas Kouklia. Po izročilu je v Starem Pafosu prišla iz morja boginja ljubezni in lepote Afrodita, zato so jo imeli Pafijci za svojo. V naselju je bilo znano svetišče, katerega visoki svečenik je imel versko avtoriteto nad vsem Ciprom. Pafos je omenjen v Novi zavezi kot kraj, kamor sta prišla na svojem misijonarskem potovanju sveti Pavel in sveti Barnaba ter spreobrnila rimskega prokonzula v krščanstvo.
Zgodovina Mit o ustanovitvi V mitu o ustanovitvi je ime mesta povezano z boginjo Afrodito, saj je bil istoimenski Pafos sin (ali pri Ovidu hči) Pigmaliona,Pygmalion's father was Belus, simply "lord". čigar kultno podobo Afrodite iz slonovine je boginja oživela kot »mlečno bela« Galatea.
Avtor Biblioteke podaja genealogijo.Bibliotheke, iii.14.3. Pigmalion je bil tako predan kultu Afrodite, da je kip odnesel v svojo palačo in ga hranil na svojem kavču. Daimon boginje je vstopil v kip in živa Galatea je Pigmalionu rodila sina Pafosa in hčer Metharme. Kinira, za katerega so razpravljali, ali je Pafosov sinPo Rimljanu Gaiusu Juliusu Hyginusu, Fabula 142, je bil Cinyras Pafov sin, torej zakonit v patrilinearni maniri, toda Bibliotheke naredi Cinyrasa vsiljivca, ki prihaja z nekaterimi svojimi ljudmi iz Kilikije na najbližji obali Male Azije in tako s snubcem od zunaj, na matrilinearni način. Konflikt je poučen. ali Metharmin snubec, je ustanovil mesto pod Afroditinim pokroviteljstvom in tam zgradil velik tempelj boginji. Po drugi legendi, ki jo je ohranil Strabon (xi. str. 505), so ga ustanovile Amazonke.
Stari Pafos
Stari Pafos (Palaepaphos), zdaj znan kot Kouklia (gršk: Κούκλια; turško Kukla ali Konuklia) (Engel, Kypros, zv. i. str. 125), je na hribu vzhodno od sodobnega mesta. Imel je cesto, ki je segala nekaj milj do morja. Bil je nedaleč od rta Zefirium(Strabo xiv. p. 683) in izliva potoka Bocarus.Hesychius of Alexandria, under
Arheologija kaže, da je bil stari Pafos naseljen že od neolitika. Bil je središče Afroditinega kulta. Afroditino mitično rojstno mesto je bilo na otoku. Ustanovni mit je prepleten z boginjo, tako da je Stari Pafos postal najbolj znano in pomembno mesto za čaščenje Afrodite v starodavnem svetu.
Grška imena dveh starodavnih kraljev, Etevandros in Akestor, sta potrjena v ciprski zlogovni pisavi na predmetih iz 7. stoletja pr. n. št., najdenih v Kourionu.
Afrodita in Pafos
Grki so se strinjali, da je Afrodita pristala na mestu Pafos, ko se je dvignila iz morja.Tacit Hist. ii. 3; Mela, ii. 7; Lukan viii.456 Po Pavzaniju (i. 14), čeprav je bilo njeno čaščenje uvedeno v Pafosu iz Sirije, je bilo veliko bolj verjetno, da je bilo feničanska izvora. Preden ga je arheologija dokazala, je veljalo, da je bil Afroditin kult vzpostavljen pred Homerjevim časom (okoli 700 pr. n. št.), saj sta Afroditin gaj in oltar v Pafosu omenjena v Odiseji (viii. 362). Arheologija je ugotovila, da so Ciprčani pred prihodom celinskih Grkov častili boginjo plodnosti v kultu, ki je združeval vidike Egeja in vzhodne celine. Ženske figurice in obeski, najdeni v neposredni bližini, segajo v začetek 3. tisočletja. Temenos je bil dobro uveljavljen, preden so bile postavljene prve strukture v pozni bronasti dobi:
Stari Pafos je bil središče čaščenja Afrodite za ves egejski svet. Cinyradae ali potomci Cinyrasa so bili glavni duhovniki; grški po imenu, vendar feničanskega izvora. Njihova moč in oblast sta bili veliki, vendar je iz nekaterih napisov mogoče sklepati, da sta jih nadzorovala senat in zbor ljudstva. Tu je bilo tudi orakelj.Engel, i.p. 483. Malo je mest, ki so jih pesniki tako opevali in poveličevali.For example, Aeschylus Suppliants 525; Virgil Aeneid i. 415; Horace Odes i. 19, 30, iii. 26; Status Silvius i. 2. 101; Aristophanes Lysistrata 833, etc. Ruševine velikega Afroditinega svetišča so še vedno vidne, njegov obod pa označujejo ogromni temeljni zidovi. Po uničenju v potresu ga je ponovno zgradil Vespazijan, na čigar kovancih je predstavljen, pa tudi na prejšnjih in kasnejših ter v slogu na tistih Septimija Severja.Engel, vol. i. p. 130. Iz teh predstavitev in obstoječih ruševin je Gustav Friedrich Hetsch, arhitekt iz Københavna, poskušal obnoviti stavbo.Müller's Archäol. § 239, p. 261; Eckhel, vol. iii. p. 86.
Novi Pafos
Novi Pafos (Nea Paphos) je bil ustanovljen na morju v bližini naravnega pristanišča. Mesto je ležalo približno 60 stadijev ali 12 km severozahodno od starega mesta.Strabo xiv. p. 683. Imelo je tudi ustanovitveni mit: ustanovil naj bi ga Agapenor, poglavar Arkadijcev pri obleganju Troje,Iliad. ii.609 ki ga je po zavzetju mesta pregnala nevihta, ki je vrgla grško floto na obalo Cipra. (Pavzanij viii. 5. § 2.) Agapenor je bil omenjen kot kralj Pafijcev v grškem distihu, ohranjenem v Analekti;p. 181, Brunk Herodot (vii. 90) pa namiguje na arkadsko »kolonijo« na Cipru.
V resnici ga je verjetno ustanovil Nicocles (um. 306 pr. n. št.), zadnji kralj Palaepafosa, na podlagi napisa, ki beleži njegovo ustanovitev templja Artemide Agrotere v Nea Pafosu. Prebivalce Mariona je po njegovem uničenju leta 312 pr. n. št. Ptolemaj verjetno preselil v to novo mesto. Zaklad neuporabljenih srebrnikov (v Ciprskem muzeju), najden pod helenistično hišo iz konca 4. stoletja pr. n. št., je najzgodnejša najdba na mestu in kaže na datum ustanovitve.
Stari Pafos je vedno ohranil prednost pri čaščenju Afrodite in Strabon navaja, da je bila cesta, ki vodi do njega iz Novega Pafosa, vsako leto polna vernikov in vernic, ki so potovali v starodavno svetišče in prihajali ne le iz Novega Pafosa, ampak tudi iz drugih mest na Cipru. Ko je Seneca rekel (N. Q. vi. 26, Epistola 91), da je Pafos skoraj uničil potres, je težko reči, na katero od mest je mislil. Kasij Dion (liv. 23) pripoveduje, da ga je obnovil Avgust in ga imenoval Augusta v njegovo čast; toda čeprav je bilo to ime ohranjeno v napisih, nikoli ni izpodrinilo starodavnega v ljudski rabi.
Napis iz 80. let pr. n. št. govori o nekem Onesandru iz Pafosa, ki je bil imenovanem v Veliki aleksandrijski knjižnici.
Po svetopisemskih Apostolskih delih sta preroka in učitelja, Barnaba in Savel iz Tarza, potem ko sta pristala v Salamisu in oznanjala Božjo besedo v sinagogah, potovala po vsej južni obali otoka Ciper, dokler nista dosegla Pafosa. Tam se je Sergij Pavel, rimski prokonzul, spreobrnil, potem ko je Savel grajal čarovnika Elima. V Pafosu Dejanja prvič identificirajo Savla kot Pavla.
Tacit (Hist. II. 2, 3) opisuje obisk mladega Tita v Pafosu, preden je pristopil k imperiju, ki je z veliko radovednostjo raziskoval njegovo zgodovino in starine. (Prim. Suetonius Titus c. 5.) Pod tem imenom je zgodovinar vključil tako starodavno kot sodobnejše mesto: med drugimi značilnostmi čaščenja templja pa zapiše, da je bila edina podoba boginje piramidasti kamen.One or more of the preceding sentences incorporates text from a publication now in the public domain: Smith, William, ed. (1854–1857). "Paphus". Dictionary of Greek and Roman Geography. London: John Murray.
Svetišče je bilo med preganjanjem poganov v poznem Rimskem cesarstvu zaprto.
Arheologija
Arheološki park Paphos pokriva večino starega grškega in rimskega mesta in je zaradi starodavnih ruševin na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
Najpomembnejši doslej odkriti ostanki so štiri velike in dovršene rimske vile: Dionizova hiša, Orfejeva hiša, Aionova hiša in Tezejeva hiša, vse z ohranjenimi mozaičnimi tlemi. Poleg tega so izkopavanja odkrila Agoro, Asklepion, baziliko Panagia Limeniotissa, gledališče in nekropolo, znano kot grobnice kraljev.
Arheološke najdbe kulta plodnosti so še starejše in datirajo v neolitik pred osem tisoč leti. Bogata je tudi dediščina starogrških in bizantinskih spomenikov ter posvetnih zgradb. Znameniti so tudi mozaiki iz tega obdobja, ki so eni najbolje ohranjenih primerkov na svetu. Arheološki ostanki na tem območju, vključno s »kraljevimi grobnicami«, izklesanimi iz skale severovzhodno od Pafosa, so vpisani v seznam Unescove svetovne dediščine. Skupaj z nizozemskim Aarhusom je bil izbran tudi za Evropsko prestolnico kulture leta 2017.
Post-klasična zgodovina Pafos je postopoma izgubil velik del svoje privlačnosti kot upravno središče, zlasti po ustanovitvi Nikozije. Mesto in njegovo pristanišče sta skozi srednji vek in osmansko vladavino še naprej propadala, saj sta Nikozija in pristaniško mesto Larnaka postala pomembnejša.
Mesto in okrožje sta ves čas britanskega kolonialnega obdobja še naprej izgubljala prebivalstvo in številni njegovi prebivalci so se preselili v Limassol, Nikozijo in v tujino. Mesto in okrožje Pafos je do leta 1974 ostalo najbolj nerazvit del otoka.
Sodobni Pafos
Po turški invaziji na Ciper leta 1974 je prišlo do hitre gospodarske dejavnosti na vseh področjih, zlasti turizma na območju Kato Paphos. Vlada je veliko vložila v namakalne jezove in distribucijo vode, cestno infrastrukturo in izgradnjo mednarodnega letališča Pafos, drugega mednarodnega letališča na Cipru.
V 1980-ih je Kato Paphos prejel večino naložb. V 1990-ih se je dodatno razvilo letovišče Coral Bay, v letu 2000 pa letovišče Aphrodite Hills.
Danes je Pafos s približno 35.961 prebivalci (od leta 2018) priljubljeno turistično letovišče in ribiško pristanišče. Ktima je glavno stanovanjsko okrožje, medtem ko je Kato Paphos ob morju zgrajen okoli srednjeveškega pristanišča in vsebuje večino luksuznih hotelov in zabavno infrastrukturo mesta. Avenija Apostolou Pavlou (Avenija sv. Pavla), najbolj prometna cesta v Pafosu, povezuje dve četrti mesta. Začne se blizu središča mesta na Kennedyjevem trgu in konča pred srednjeveško utrdbo v pristanišču.
Gospodarstvo Gospodarstvo Pafosa je močno odvisno od turizma in v okrožju so štiri letovišča: Kato Paphos, Coral Bay, Latchi in Aphrodite Hills. Največji je Kato Paphos, ki zaposluje več kot polovico prebivalstva Pafosa. Kmetovanje, zlasti gojenje banan, grozdja in tobaka, pomembno prispeva h gospodarstvu.
Znamenitosti
Grad Pafos stoji ob pristanišču in je bil prvotno bizantinska utrdba, zgrajena za zaščito pristanišča. V 13. stoletju so ga ponovno zgradili Lusignanci, preden so ga leta 1570 razstavili Benečani, ker ga niso mogli braniti pred Osmani, ki so ga po zavzetju otoka obnovili in okrepili. Saranta Kolones, Kato Paphos, blizu pristanišča, je grad, zgrajen v prvih letih vladavine Lusignanov (začetek 12. stoletja), morda na mestu prejšnjega bizantinskega gradu. Uničen je bil v potresu leta 1222.
Med zakladi, odkritimi v bližini Pafosa, so mozaiki v Dionizovih, Tezejevih in Aionovih hišah, ohranjeni po 16 stoletjih pod zemljo; oboki in jame; grobnice kraljev; in steber, na katerega naj bi bil sveti Pavel privezan in bičan, ter starodavno gledališče Odeon. Druge zanimivosti so Bizantinski muzej in Okrožni arheološki muzej z zbirko ciprskih starin iz območja Pafosa, ki segajo v obdobje od neolitika do leta 1700 našega štetja. V bližini Odeona so ruševine starodavnega mestnega obzidja, rimska Agora in zgradba, posvečena Asklepiju, bogu medicine.
Mozaični tlaki teh elitnih vil iz 3. do 5. stoletja so med najboljšimi v vzhodnem Sredozemlju. Upodabljajo predvsem prizore iz grške mitologije.