|thumb|right|300px|Sumersko meroslovje: veliko leto, leto, mesec, dan, ura, geš in vatel

Antične mezopotamske merske enote izvirajo iz ohlapno organiziranih mezopotamskih mestnih državic v zgodnjem sumerskem dinastičnem obdobju. Vsako mesto, kraljestvo in trgovski ceh je imelo svoje standarde vse do ustanovitve Akadskega kraljestva, ko jih je kralj Sargon poenotil. Standarde je izboljšal njegov vnuk, kralj Naram-Sin, po razpadu Akadskega kraljestva pa so se opustili. Naram-Sinove standarde so ponovno privzeli v obdobju Tretje urske dinastije in nepregledno množico različnih merskih enot zmanjšali na nekaj skladnih dogovorjenih skupin. Nasledniki sumerske civilizacije, vključno z Babilonci, Asirci in Perzijci, so sistem enot obdržali. Akadsko-sumersko meroslovje se je rekonstruiralo z uporabo statističnih metod, s katerimi so primerjali sumersko arhitekturo, arhitekturne načrte in objavljene uradne standarde kot sta kip Gudea B in bronasti nipurski komolec (vatel).

Arhaični sistem thumb|right|Gudejev kip I iz diorita

Merski sistemi, ki so kasneje postali klasični mezopotamski standardi, so se razvili vzporedno s pisavo v uruškem sumerskem obdobju okoli leta 4000 pr. n. .št.. Študije praklinopisa so pokazale, da se je v Uruku uporabljalo dvanajst različnih številčnih sistemov:

šestdesetiški sistem S za štetje sužnjev, živali, rib, lesenih predmetov, kamnitih predmetov in posod šestdesetiški sistem S' za štetje mrtvih živali in določene vrste piva bi-šestdesetiški sistem B za računanje žita, kruha, rib in mlečnih proizvodov bi-šestdesetiški sistem B* za računanje obrokov GAN2 sistem G za računanje polj ŠE sistem Š za računanje volumna ječmena ŠE sistem Š' za računanje volumna slada ŠE sistem Š" za računanje volumna pšenice ŠE sistem Š* za računanje ječmenove kaše EN sistem E za računanje mase U4 sistem U za računanje koledarja DUGb sistem Db za računanje prostornine mleka DUGc sistem Db za računanje prostornine piva.

V zgodnjem sumerskem dinastičnem obdobju (okoli 2900-2300 pr. n. št.) se meroslovje in matematika nista ločevala in sta bili ena sama pisarska disciplina. Pojem abstraktnih števil še ni obstajal, zato so se vse količine zapisovale z meroslovnimi znaki in ne s števili, katerim je sledila oznaka enote. Znak za eno ovco, na primer, se je razlikoval od znaka za en dan, v nobenem pa ni bilo znaka za število ena. Arhaično sumersko meroslovje je zato zapleteno in ne povsem razumljivo. D.J. Melville (2006). Old Babylonian Weights and Measures. Pridobljeno 28. junija 2008. Enote za dolžino, prostornino in maso so na splošno izhajale iz teoretičnega standardnega dela kocke, imenovanega gur, napolnjenega z ječmenom, pšenico, oljem ali vodo. Masa gura, imenovana gun2, je bila opredeljena kot masa, ki jo lahko nosi tovorni osel. Zaradi različnih gostot omenjenih dobrin in različnih številskih sistemov, šestdesetiškega in decimalnega, dimenzije kocke gur niso bile enotne. Različne kocke gur so temeljile na vodni kocki gur, korigirani z naslednjimi štirimi osnovnimi faktorji in njihovimi tretjimi koreni:

Komma = 80/81, popravek pri načrtovanju obrokov za 360-dnevno leto Leimma = 24/25, za pretvarjanje iz decimalnega v šestdesetiški številski sistem Diesis = 15/16 Euboic = 5/6

Eden od uradnih državnih standardov v arhaičnem sistemu je bil nipuski vatel (2650 pr. n. št.), ki je bil osnova za rekonstrukcijo merskega sistema.

Klasični sistem thumb|right|300px|Naram-Sinov akadski kraljevi gur

Sistem enot je temeljito reformiral akadski kralj Naram-Sin leta 2150 pr. n. št. Kralj je poenotil različne merske sisteme v en sam uradni standard, imenovan kraljevi gur.M.A. Powell (1995). Metrology and Mathematics in Ancient Mesopotamia. V J.M. Sasson, Civilizations of the Ancient Near East III. New York, NY: Charles Scribner’s Sons. str. 3024. ISBN 0-684-19279-9. Njegova reforma je pomenila prvi standardizirani sistem meril v Mezopotamiji. Kraljevi gur (klinopisno: LU2.GAL.GUR, akadsko šarru kurru) je bil teoretični odsek kocke z dimenzijami 6 m 6 m x 0,5 m, napolnjen z vodo, iz katerega so se lahko izpeljale vse druge merske enote. Nansejevo pismo, ki ga je okoli leta 2000 pr. n. št. napisal kralj Gudea, kaže, da se je kraljevi gur uporabljal tudi v novosumerskem obdobju in zatem v Babilonskem, Asirskem in Perzijskem cesarstvu.

Dolžina Enote za dolžino so imele predznak DU, ki je bil zapuščina arhaičnega merskega sistema, iz katerega so se razvile. Osnovne dolžinske enote so se uporabljala v arhitekturi in izmeri kmetijskih zemljišč.

Osnovne dolžinske enoteEnotaRazmerjeIdealna vrednost SumerskoAkadskoKlinopisno zrno 1/180 0,0025 m še uţţatu palec 1/30 0,015 m šu-si ubānu čevelj 2/3 0,333 m šu-du3-a šīzu vatel 1 0,497 m kuš3 ammatu korak 2 1,000 m ĝiri3 šēpu trs 6 3,000 m gi qanû palica12 6,000 m nindan nindanu vrv120 60,000 m eše2 aslu

Enote za razdaljo so bile, v nasprotju z enotami za dolžino, geodetske. Sumerska geodezija je zemljepisno širino med ekvatorjem in severnim polom razdelila na sedem con.

RazdaljaEnota Razmerje Idealna vrednost Sumersko Akadsko Klinopisno palica 1/60 6,000 m nidan nindanu vrv 1/6 60,000 m eše2 aslu kabel 1 360 m uš uš liga 30 10.800 da-na bêru

Ploščina Merjenje ploščine se je razvilo iz računskega sistema GAN2 G. Posebna enota za število opek na enoto površine se je imenovala (klinopisno) sig.sar (sumersko šeg12-sar, akadsko libittu-mūšaru, slovensko opečni vrt) je štela 720 opek.

Osnovne ploskovne enoteEnota Razmerje Dimenzije Idealna vrednost Sumersko Akadsko Klinopisno šekel 1/60 1kuš3 × 1kuš3 1 m² gin2 šiqlu vrt 1 12kuš3 × 12kuš3 36 m² sar mūšaru četrt polja5 60kuš3 × 60kuš3 900 m² uzalak ? pol polja 10 120kuš3 × 60kuš3 1,800 m² upu ubû polje 100 60ĝiri3 × 60ĝiri3 3,600 m² iku ikû posestvo 1800 3eše2 × 6eše2 64,800 m² bur būru

Prostornina Prostornina se je merila po sistemu ŠE Š za suhe dobrine ali ŠE Š* za tekočine.

Osnovne prostorske enoteEnota Razmerje Količina Idealna vrednost Sumersko Akadsko Klinopisno šekel 1/60 16,67 mL 16,67 dm³ gin2 šiqlu skleda 1 1 L0,001 m³ sila3 qû posoda 10 10 L 0,01 m³ ban2 sutū mernik 60 60 L 0,06 m³ ba-ri2-ga parsiktu gur 300 300 L0,3 m³ gur kurru

Masa thumb|250px|right|Stavek starobabilonskih uteži iz hematita z maso od 1 mine do 3 šekelov

Masa se je tehtala s standardnimi utežmi. Za računanje se je uporabljal sistem EN E.

Osnovne masne enote Enota Razmerje Idealna vrednost Sumersko Akadsko Klinopisno zrno 1/180 0,05 g še uţţatu šekel 1 9 g gin2 šiqlu funt 60 497,7 g ma-na manû tovor 3.600 30.000 g gun2 biltu

Čas

V arhaičnem sistemu se je čas meril po sistemu U4 U. V uporabi je bilo več lunisolarnih koledarjev. Babilonci so za svoj državni koledar privzeli koledar svetega mesta Nipur iz obdobja Tretje urske dinastije. C.A. Ronan (2008). Measurement of time and types of calendars, standard units and cycles. Encyclopædia Britannica Online. Pridobljeno 28. junija 2008. Nipurski koledar, ki je nastal okoli leta 3500 pr. n. št., je temeljil na še starejšem astronomskem znanju negotovega porekla. Glavni astronomski cikli, ki so se uporabili za izdelavo koledarja, so bili sinodski mesec, enakonočno leto in zvezdni dan.

Basic Time EnotaRazmerjeIdealna vrednost Sumersko Akadsko Klinopisno geš 1/360 240 s mu-eš geš ura 1/12 7.200 s da-na bêru dan 1 86.400 s ud immu mesec 30 2.592.000 s itud arhu leto 360 31.104.000 s mu šattu

Povezava z drugimi meroslovji Klasični mezopotamski merski sistem je bil osnova za elamitsko, hebrejsko, urartsko, huritsko, hetitsko, ugaritsko, feničansko, babilonsko, asirsko, perzijsko, arabsko in islamsko meroslovje.C.R. Conder (1908). The Rise of Man. University of Michigan: J. Murray. str. 368. Klasični mezopotamski sistem se je s trgovanjem delno prenesel tudi na bronastodobno harapsko in egipčansko metrologijo.

Sodobni Mednarodni sistem enot (SI) ne izhaja neposredno iz sumerskega meroslovje, vendar je od njega nasledil dogovor, da je sekunda 1/86400 sončevega dneva. Ena SI sekunda je zato enaka približno dvema sumerskima sekundama.

Sklici

Kategorija:Sistemi enot Kategorija:Mezopotamija