Nabû-nāṣir (klinopisno dAG-PAB ali dAG-ŠEŠ-ir, , iz katerega izhaja ime Nabonasar - Nabû, 'zaščitnik'J.A. Brinkman (1968). Nabonassar. A political history of post-Kassite Babylonia, 1158-722 B.C. Analecta Orientalia. str. 226-235.) je bil babilonski kralj, ki je vladal od 747 do 734 pr. n. št., * ni znano, † 733 pr. n. št.

Odstavil je tujega kaldejskega uzurpatorja Nabu-šuma-iškuna in po 23 letih kaldejske vladavine vrnil Babilonijo pod babilonsko oblast. Z njegovo vladavino se je začelo obdobje, za katero je značilno sistematično vzdrževanje kronološko natančnih zgodovinskih zapisov. Tako Babilonska kronikaTablet BM 92502. The Chronicle on the Reigns from Nabû-Nasir to Šamaš-šuma-ukin (ABC 1), vrstice 1 - 12. kot Ptolemejski kanon se začenjata z njegovim prihodom na babilonski prestol. Bil je sodobnik asirskih kraljev Ašur-nirarija V. (755–745 pr. n. št.) in Tiglat-Pileserja III. 745–727, katerega vazal je kasneje postal, in elamitskih kraljev Humban-Tahraha I. (–743 pr. n. št.) in Humban-Nikaša I. (742–717 pr. n. št.).

Zgodovina Nabonasar je bil verjetno Mezopotamec, čeprav njegovo poreklo in izvor nista znana. Trije njegovi predhodniki so bili iz nomadskih kaldejskih plemen, ki so se od 9. stoletja pr. n. št. priseljevala v skrajno jugovzhodno Babilonijo. Med njegovim vladanjem je bila verjetno sestavljena Dinastična kronikaThe Dynastic Chronicle (ABC 18) vi 11. z imeni kraljev od obdobja pred vesoljnim potopom do Nabonasorjevega predhodnika Nabu-šuma-iškuna.W.W. Hallo (1984/85). The Concept of Eras from Nabonassar to Seleucus. The Journal of the Ancient Near Eastern Society (16/17): 149. Kronika omenja, da je bila »kaldejska dinastija po Nabu-šuma-iškunu prekinjena, da se je njegovo kraljevanje preneslo, pravica do dedovanja pa je ugasnila«. Mogoče je tudi, da je naročil isanje žaljive kronike,J. J. Glassner (1993). Chronique Mésopotamiennes. str. 235–240. ki ponižuje in obrekuje njegovega predhodnika zaradi bogokletnih dejanj, in Kroniko tržnih cen, Chronicle of the Market Prices. (ABC 23), tablica BM 48498. ki omenja ohlapne cene različnih ugodnosti, ki so jih uživali njegovi predhodniki. Njegovo ime se pojavlja tudi v Eklektični kroniki, The Eclectic Chronicle (ABC 24), tablica BM 27859, vrstica 17. kontekst pa se ni ohranil.

Reforma koledarja

Njegovo vladavino je zaznamovala reforma koledarja, s katero je uvedel natančno izračunane prestopne mesece, 18 letni (223 mesečni) saroški cikel,J.P. Britton (2007). Studies in Babylonian Lunar Theory: Part I. Empirical Elements for Modeling Lunar and Solar Anomalies. Archive for History of Exact Sciences 61: 83–145. doi: 10.1007/s00407-006-0121-9. JSTOR 41134242. s katerim se lahko napovedo Sončevi in Lunini mrki, in morda zodiak.W.W. Hallo (1988). The Nabonassar Era and other epochs in Mesopotamian Chronology and Chronography. A Scientific Humanist: Studies in Memory of Abraham Sachs. Philadelphia. str. 186–189. Berosus s Kosa v besedilu, ki se je ohranilo v delih Georga Sinkela, poroča, da so se od Nabonasarjeve vladavine dalje zapisovala vsa gibanja in trajanja zvezd. V svojem delu Babyloniaca omenja, da je Nabonasar »zbral zapise svojih predhodnikov in jih uničil, s čimer je zagotovil, da se je zgodovina kaldejskih kraljev začela z njim«.J-J. Glassner (2004). Mesopotamian Chronicles. Brill. str. 111.

Po Klavdiju Ptolemeju in njegovem Almagestu se je njegova reforma koledarje začela z mladim mesecem 26. februarja 747 pr. n. št., ko se je začelo Nabonasarjevo leto (Anno Nabonassari), o katerem do helenističnega obdobja ni nobenih sledi.J.A. Brinkman (2001). Nabonassar. Reallexikon der Assyriologie und Vorderasiatischen Archäologie: Nab – Nuzi. Walter De Gruyter Inc. str. 5–6. V Babilonski kroniki, ki pokriva leta 747-668 pr. n. št., je najbolje ohranjen vzorec njegovih zapisov, ki je morda primerljiv z Babilonskimi astronomskimi dnevniki, J.A. Brinkman (1990). The Babylonian Chronicle revisited. Lingering over words. Studies in ancient Near Eastern literature in honor of William L. Moran. Atlanta. str. 75, 95. čeprav najstarejši primerek slednjih datira v leto 652 pr. n. št.. Seznam nebesnih pojavovSeznam luninih mrkov v letih 747–744 BC, tablica t BM 041985, LBAT 1413 na CDLI. se začenja z Luninim mrkom leta 747–746 pr. n. št. J.M. Steele (2000). Observations and Predictions of Eclipse Times by Early Astronomers. Kluwer Academic Publications. str. 43–45. (po Brittonu in drugihA. Aaboe, J. P. Britton, J. A. Henderson, O. Neugebauer, A.J. Sachs (1991). Saros Cycle Dates and Related Babylonian Astronomical Texts. Transactions of the American Philosophical Society 81 (6): 20. doi: 10.2307/1006543. 6. februarja 746 pr. n. št.). Takrat je bila spektakularna konjunkcija Lune in planetov, ki je morda spodbudila začetek natančnega zapisovanja nebesnih pojavov.

Vdor Asircev Državo, ki jo je nasledil, so pretresale notranje razprtije in konflikti z nomadskimi aramejskimi in kaldejskimi plemeni, ki so močno oslabili centralno oblast.

V tretjem letu Nabonasarjevega vladanja je v Novoasirskem cesarstvu prišel na oblast asirski general Tukultī-apil-Ešara, bolj znan po njegovem hebrejskem imenu Tiglat-Pileser III.. Strmoglavil je obstoječi režim in v prvih dveh vojaških operacijah z napadom na Babilonijo zavaroval svojo južno in vzhodno mejo. V prvem napadu je oplenil Rabilu in Hamranu in odpeljal bogove Šapaza. Podjarmil je številna aramejska in kaldejska plemena, uničil Sarabanu, glavno mesto kaldejskega plemena Bit-Šilani, in nataknil na kol njihovega poglavarja Nabu-ušabšija. Njegova vojska je obšla mestna območja Dur-Kurigalzuja in Siparja in prodrla morda do Nipurja.J.A. Brinkman (1984). Prelude to Empire: Babylonian Society and Politics, 747-626 B.C.. 7. Philadelphia: Occasional Publications of the Babylonian Fund. str. 16, 39–42.

Glavno korist od asirskih pohodov, ki jih je morda sam naročil, je imel ravno Nabonasar, ki je s tem utrdil svojo oblast in bil nato sposoben zatreti upor v Borsipi. Njegova šibka točka je ostala oblast v Uruku, kjer sta ga dva visoka dostojanstvenika obtožila zanemarjanja Akitujevega templja in prisvajanja vladarskih privilegijev.J.A. Brinkman (1969). The Akītu Inscription of Bēl-ibni and Nabû-zēra-ušabši. Die Welt des Orients 5 (1): 39–41. JSTOR 25682623.

Iz Babilonske kronike je razvidno, da je Nabonasar po vdoru Asircev verjetno postal vazalni kralj Tiglat-Pileserja III..Babilonska kronika. ABC 1, kolona.1:5.

Gospodarstvo Triindvajset ohranjenih glinastih tablicJ.A. Brinkman, D.A. Kennedy (januar–april 1983). Documentary Evidence for the Economic Base of Early Neo-Babylonian Society. A Survey of Dated Babylonian Economic Texts, 721-626 B.C.. Journal of Cuneiform Studies 35 (1/2): 63–65. JSTOR 3515942, seznama 22 in AFn.2. obravnava kmetijstvo, živinorejo, tkanje in prodajo od prvega do štirinajstega leta njegove vladavine.Valj BM 113205 in fragmenti valjev NBC 2502 in YBC 2170. Iz zapisov je razvidno, da si je gospodarstvo v tem času opomoglo.

Arhiv, ki so ga izkopali leta 1973 v Nipurju, vsebuje korespondenco med Kudurujem, šandabakujem (guvernerjem) Nipurja in nekom, katerega pozdravlja kot »brata«.S. W. Cole (1996). Nippur in late Assyrian Times, c. 755–612 BC (SAAS 4). Neo-Assyrian Text Corpus Project, str. 52, 84–85, 89–90. Kudur je zapisal, da je Nabonasar podlegel bolezni in umrl v 14. letu svoje vladavine. Nasledil ga je sin Nabu-nadin-zeri. Njegov prihod na prestol je edini znani primer dednega nasledstva v Babiloniji od leta 810 pr. n. št. do nastanka Novobabilonskega cesarstva leta 626 pr. n. št..

Sklici

Kategorija:Mezopotamija Kategorija:Babilonski kralji