Zavod sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani je ustanova Nadškofije Ljubljana, namenjena izobraževanju in vzgoji ter kulturni dejavnosti. Njeni začetki segajo v zadnja leta 19. stoletja, ko je takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič predstavil zamisel o gradnji prve povsem slovenske gimnazije. Po mnogih zapletih, ko mestne oblasti niso dovolile gradnje v bližini cerkve sv. Petra, je škof Jeglič 16. julija 1901 blagoslovil temeljni kamen za gradnjo Zavoda sv. Stanislava (ker je želel ustanoviti dva zavoda, je uporabil naziv Škofovi zavodi). Gradnja je trajala več kot 4 leta, stroški pa so bili temu primerni. Izkušenega arhitekta za velike gradnje je škof pripeljal iz Sarajeva. Delo je uspešno vodil Josip Vancaš. Škof je prostore blagoslovil 21. septembra 1905.
Gimnazija je v Zavodu sv. Stanislava delovala do druge svetovne vojne, ko so stavbo izpraznili in zasedli Nemci. Profesorji in dijaki so morali v nekaj urah zapustiti vse prostore in oditi. Prostori zavoda so postali koncentracijsko taborišče.Milko Mikola: Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji. Del 2, Koncentracijska taborišča Št. Vid nad Ljubljano, Škofja Loka in Teharje ter taborišče za otroke Petriček. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo, 2008. V učilnice so natrpali slovenske družine z Gorenjske in iz Mežiške doline (800 ljudi, po 50 na spalnico), ki so jih potem izgnali v Srbijo, na Hrvaško, v Bosno in v delovna taborišča v Nemčiji. V Šentvid so poslali tudi nekatere zapornike iz Begunj, ki jih niso ustrelili kot talce. Leta 1942 so taborišče preselili v Goričane, v zavodu pa so politično vzgajali mladino. Po koncu vojne je bilo v prostorih današnjega zavoda zbirno mesto za ujete domobrance, ki so bili pozneje večinoma usmrčeni. Stavba je bila nato namenjena vojski. V njej je bila vojašnica JLA, ki je stavbo leta 1991 zapustila.
Po osamosvojitvi leta 1991 je bila stavba vrnjena Nadškofiji Ljubljana, že 1. septembra 1993 pa se je na Škofijski klasični gimnaziji, ki deluje znotraj zavoda, ponovno začel pouk.
Danes v prenovljenih prostorih Zavoda sv. Stanislava poleg Škofijske klasične gimnazije delujejo Jegličev dijaški dom, Študentski dom Janeza F. Gnidovca, Glasbena šola in Slovenski dom (Galerija Staneta Kregarja). 1. septembra 2008 je začela delovati tudi Osnovna šola Alojzija Šuštarja, 1. septembra 2014 pa tudi Vrtec Dobrega pastirja. Prostore ima še Radio Ognjišče.
Vodstvo Ravnatelji (do 1944) Janez Frančišek Gnidovec, 1905–1919 ... Anton Ratajec Anton Breznik
Direktorji (od 1993) Borut Košir, 1993–2000 Anton Jamnik, 2000–2006 Roman Globokar, 2006–2018 Anton (Tone) Česen, 2018-
Profesorji (do 1944) Ignacij Breitenberger (1885, Idrija – 1961, Vipava), profesor nemščine, slovenščine in latinščine, duhovnik Anton Breznik (1881, Ihan – 1944, Ljubljana), jezikoslovec, duhovnik; ravnatelj Vojteh Hybášek (1873, Ruženo, Moravska – 1947, Šentvid), glasbeni pedagog, prevajalec, duhovnik Franc Jaklič (1892, Sodražica – 1967, Milwaukee), duhovnik, nabožni pisatelj; prefekt Leopold Jurca (1905, Branik – 1988, Koper), duhovnik, narodni delavec; tudi dijak Andrej Karlin (1857, Stara Loka – 1933, Maribor), duhovnik, škof; rektor Stane Kregar (1905, Zapuže – 1973, Ljubljana), slikar, duhovnik; tudi dijak Franc Omerza (1885, Župeča vas – 1940, Ljubljana), prevajalec, klasični filolog, duhovnik Ivan Sadar (1890, Cerovec (Javorje pri Litiji) – 1926, Koprivnik), duhovnik, pesnik; prefekt Venceslav Snoj (1908, Toplica pri Zagorju – 1967), duhovnik, glasbenik, predavatelj; tudi dijak Josip Šimenc (1888, Podgora pri Dolskem – 1965, Ljubljana), duhovnik, bogoslovni pisec; prefekt, rektor Jakob Šolar (1896, Rudno pri Železnikih – 1968, Ljubljana), jezikoslovec, prevajalec, urednik Matija Tomc (1899, Kapljišče pri Metliki – 1986, Domžale), duhovnik, skladatelj; tudi dijak Franc Ušeničnik (1866, Predmost – 1952, Ljubljana), teolog, duhovnik; rektor Ivan Vrečar (1898, Dobrunje – 1978, Trst), duhovnik, nabožni pisec; prefekt Janez Evangelist Zore (1875, Bogneča vas – 1944, Ljubljana), duhovnik, cerkveni zgodovinar; prefekt
Znani dijaki (do 1944) Seznam oseb je nastal na podlagi podatkov iz Slovenskega biografskega leksikona in seznama maturantov Škofijske klasične gimnazije 1913–1944 v zborniku 100 let Zavoda sv. Stanislava.
Agronomi, biologi, farmacevti, kemiki Pavle Bohinc (1911, Ljubljana – 1991), farmacevt Erik Eiselt (1900, Podpreska – 1975, Ljubljana), agronom Pavle Eržen (1916, Puštal – 1992) kemik, strokovnjak za jeklarstvo Jakob Ferjan (1914, Spodnje Laze – 1974, Spodnje Laze), agronom Anton Polenec (1910, Puštal – 2000, Kranj), zoolog
Arhitekti, likovni umetniki Anton Bitenc (1920, Šentvid – 1977, Ljubljana), arhitekt Tone Kralj (1900, Zagorica – 1975, Ljubljana), slikar, kipar Jože Kregar (1921, Šentvid – 1991), arhitekt Janez Mežan (1897, Spodnji Brnik – 1972, Ptuj), slikar
Duhovniki, teologi, nabožni pisci Jože Cukale (1915, Vrhnika – 1999), duhovnik, misijonar, pesnik, slikar Franc Cvar (1911, Sodražica – 1942, Vesela Gora), duhovnik Franc Dolinar (1915, Ljubljana – 1983, Rim), duhovnik, cerkveni zgodovinar Anton Duhovnik (1910, Preska – 1945, Mauthausen), duhovnik Edvard Ferjančič (1898, Vipava – 1957, Kojsko), duhovnik Jože Gole (1916, Zagorica pri Dobrniču – 2013, Milwaukee), duhovnik (ZDA), teolog Melhior Golob (1915, Brezje pri Mekinjah – ?), duhovnik, nabožni pisec Mirko Gogala (1919, Šmarje-Sap – 2015, San Miguel, Buenos Aires), duhovnik, teolog Janez Hladnik (1902, Rovte – 1965, Buenos Aires), duhovnik, misijonar Anton Hren (1901, Verd pri Vrhniki – 1943, Nova vas pri Blokah), duhovnik Ivan Jerič (1891, Dokležovje pri Beltincih – 1975, Slovenj Gradec), duhovnik, publicist, politik Janez Jenko (1910, Mavčiče – 1994, Koper), teolog, duhovnik, škof Janez Jenko (1923, Vodice – 2010, Ljubljana), duhovnik, teolog, učitelj, nabožni pisatelj Janez Kmet (1917, Gornji Podšumbrek, Sela – 1965), duhovnik, pisatelj Jožef Kofalt (1909, Krvavičji vrh pri Semiču – 1942), duhovnik Vladimir Kozina (1919, Zapotok pri Sodražici – 2014), duhovnik (ZDA) Ignacij Kunstelj (1908, Vrhnika – 1981), prvi slovenski duhovnik v Londonu Stanislav Lenič (1911, Župeča vas – 1991, Ljubljana), duhovnik, pomožni škof Jakob Mavec (1913, Ig – 1945), duhovnik Rudolf Mecilošek (1904, Zagorje ob Savi – 1944, Kraljevo), duhovnik Metod Mikuž (1909, Prečna – 1982), duhovnik, teolog, zgodovinar Ignacij Nadrah (1896, Mrzlo Polje pri Stični – 1947, Maribor), duhovnik Alojzij Odar (1902, Jereka – 1953, Buenos Aires), duhovnik, publicist Viktor Perkan (1908, Trnovo pri Ilirski Bistrici – 1945, Jelšane), duhovnik Anton Pilat (1909, Štanjel na Krasu – 1991, Mirenski Grad), duhovnik Anton Piščanec (1900, Cvetrož pri Rihenbergu – 1961), duhovnik Jožef Pokorn (1912, Škofja Loka – 1943, Bela krajina), duhovnik Ciril Potočnik (1894, Žirovski vrh – 1950, Ljubljana), duhovnik, nabožni pisec Franc Premrl (1899, Vrhpolje – 1988, Podraga), duhovnik, prevajalec, učitelj slovenščine, fotograf Branko Rozman (1925, Bohinjska Bistrica – 2011, Ljubljana), duhovnik, dramatik, pesnik, urednik France Sodja (1914, Bohinjska Bistrica – 2007, Toronto), duhovnik, pesnik, pisatelj Anton Strle (1915, Osredek – 2003, Ljubljana), duhovnik, teolog, prevajalec Anton Šinkar (1916, Selca – 1943, Mozelj), duhovnik Jože Šolar (1912, Mirna na Dolenjskem – 1945) duhovnik Alojz Štrubelj (1917, Šmarje-Sap – 2004), duhovnik, prevajalec, lokalni zgodovinar, dijak Alojzij Šuštar (1920, Grmada nad Trebnjem – 2007, Šentvid pri Ljubljani), duhovnik, teolog, nadškof Jožef Vidau (1904, Opčine – 1983), duhovnik Viktor Vitigoj (1915, Dolenja vas pri Čatežu – 1943, Čatež), duhovnik Anton Vovk (1900, Vrba – 1963, Ljubljana), duhovnik, teolog, nadškof Vinko Zaletel (1912, Stanežiče (Šentvid pri Ljubljani) – 1995, Pliberk), potopisec, duhovnik Vinko Zor (1892, Vaše – 1964, Medvode), duhovnik, prosvetni delavec Miroslav Zorn (1903, Privačina – 1995, Gorica), duhovnik, lokalni zgodovinar Jožef Žabkar (1914, Ljubljana – 1984, Rim), duhovnik, teolog, nuncij
Geografi, zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji Pavle Blaznik (1903, Škofja Loka – 1984, Ljubljana), zgodovinar Stane Gabrovec (1920, Kamnik – 2015, Kamnik), arheolog, akademik Ivo Juvančič (1899, Bovec – ?), duhovnik, zgodovinar, publicist Ivan Simonič (1905, Vinji Vrh pri Semiču – 1979, Ljubljana), geograf, zgodovinar Jakob Soklič (1893, Bled – 1972, Slovenj Gradec), umetnostni zgodovinar, duhovnik Blaž Svetelj (1893, Podgorje – 1944, Ljubljana), geograf, stenograf Pavle Urankar (1902, Selce, Lukovica – 1991, Ljubljana), zgodovinar, strokovni pisec Hinko Uršič (1911, Šmaver pri Gorici – 1994, Tolmin), geograf, zgodovinar Alojzij Zupanc (1893, Znojile pri Krki – 1974), duhovnik, vzgojitelj, čebelar, zgodovinar
Glasbeniki Anton Dolinar (1894, Trata – 1953, Yates Centre, Kansas), duhovnik, skladatelj Vinko Lovšin (1895, Jurjevica – 1953, Buenos Aires), glasbenik, duhovnik Alojzij Mav (1898, Groblje – 1977, Ljubljana), duhovnik, skladatelj, dirigent
Jezikoslovci Ivan Dornik (1892, Nevlje – 1968, Maribor), slavist, klasični filolog, pisatelj Anton Koritnik (1875, Briše pri Polhovem Gradcu – 1951, Ljubljana), klasični filolog, duhovnik Albin Vilhar (1902, Postojna – 1975, Beograd), klasični filolog, prevajalec, leksikograf
Literati, publicisti, prevajalci Rado Bednařik (1902, Gorica – 1975, Gorica), publicist Jože Golec (1901, Polje ob Sotli – 1945, Trst), publicist Lojze Golobič (1902, Štrekljevec pri Semiču – 1934, Ljubljana), pesnik, urednik Ivan Hribovšek (1923, Radovljica – 1945), pesnik, filolog Jože Brejc (Jože Javoršek) (1920, Velike Lašče – 1990, Ljubljana), dramatik, pisatelj, prevajalec Aleksander Javornik (1922, Ljubljana – 1974, Ljubljana), novinar Janez Jeretina (1894, Brezje pri Dobu – 1921, Šentvid), pesnik, duhovnik; prefekt Martin Jevnikar (1913, Spodnje Brezovo – 2004, Trst), literarni zgodovinar, esejist, prevajalec, kritik Andrej Kalan (1858, Pevno pri Stari Loki – 1933, Ljubljana), duhovnik, pisec, prevajalec, politik Janez Klarič (1920, Mavrc pri Kostelu – 1942, Kočevski rog), pesnik Jože Košiček (1898, Žužemberk – 1979, Buenos Aires), duhovnik, publicist, politik France Kunstelj (1914, Vrhnika – 1945, Teharje), duhovnik, pisatelj, dramatik Janko Moder (1914, Dol pri Ljubljani – 2006, Ljubljana), prevajalec, urednik, publicist Tine Orel (1913, Trzin – 1986, Mali Lošinj), publicist, urednik, organizator planinstva Jan Plestenjak (1899, Sv. Barbara nad Škofjo Loko – 1947, Ljubljana), pripovednik Dušan Pleničar (1921, Litija – 1992, London), pisatelj, kulturni delavec, poslovnež Ludvik Puš (1896, Velike Češnijce – 1989, New York), politik, pisatelj Albert Rejec (1899, Tolmin – 1976, Ljubljana), publicist, narodni delavec Janez Remic (1921, Bohinjska Bistrica – 1945, Slovenj Gradec), pesnik, kritik Anton Vodnik (1901 – 1965), pesnik, umetnostni zgodovinar Joža Vombergar (1902, Cerklje na Gorenjskem – 1980, Buenos Aires), dramatik, prevajalec Filip Terčelj (1893, Grivače – 1946, Davča) duhovnik, pisatelj Jožef Tomažin (1901, Dunaj – 1925, Dunaj), pesnik Janez Tominc (1921, Kamnik – 1942, Primča vas), pisatelj, zgodovinar, sodelavec OF
Matematiki, fiziki Franc Kvaternik (1919, Osilnica – 1981, Ljubljana), fizik Albin Žabkar (1901, Krško – 1962, Ljubljana), matematik
Politiki, politični delavci France Bučar (1923, Bohinjska Bistrica – 2015, Ljubljana), pravnik, politik Aleksander Štempihar (1922, Ljubljana – 1945, Vojsko), partizanski kulturni delavec Tone Tomšič (1910, Trst – 1942, Ljubljana), politični delavec Jože Zemljak (1908, Ljubljana – 1987, Ljubljana), politik, diplomat, urednik
Pravniki Ivan Martelanc (1902, Šempeter pri Novi Gorici – 1945), pravnik, politični delavec Maks Peterlin (1894, Podboršt pri Komendi – 1982, Golnik), športnik, pravnik Janez Šmidovnik (1921, Tunjice – 2016), pravnik