Pembrokeshire (valižansko Sir Benfro) je okrožje na jugozahodu Walesa. Na vzhodu meji na Carmarthenshire in na severovzhodu na Ceredigion. Sedež Sveta okrožja Pembrokeshire je v mestu Haverfordwest.
V okrožju je Obalni narodni park Pembrokeshire ( Pembrokeshire Coast National Park), ki je edini obalni narodni park v Združenem kraljestvu in eden od treh narodnih parkov v Walesu, druga dva sta Snowdonia in Brecon Beacons. V preteklih letih so plaže Pembrokeshira dobile številne nagrade, kot je mednarodna nagrada modra zastava (International Blue Flag) in valižanski nagradi zelena obala (Green Coast) in morska obala (Seaside). Leta 2011 je Družba za ohranjanje morja (Marine Conservation Society) priporočala 39 plaž.
Po popisu 2001 je imel Pembrokeshire 114.131 prebivalcev, do popisa leta 2011 pa se je število povečalo na 122.400 ali za 8,2 %.
Veliko prebivalcev že več stoletij govori angleško. Meja med angleškimi in valižanskimi govorci je znana kot Landsker Line in južni Pembrokeshire se včasih imenuje Mala Anglija v Walesu.
Geografija
Pembrokeshire je obmorsko okrožje, morje ga omejuje na treh straneh, okrožje Ceredigion na severovzhodu in Carmarthenshire na vzhodu. Lokalno gospodarstvo je v glavnem odvisno od turizma, vendar je kmetijstvo še vedno pomembna dejavnost. Od leta 1950 sta se razvili petrokemična in industrija utekočinjenega zemeljskega plina po plovni poti Milford Haven, estuariju reke Pembroke.
Upravni sedež, zgodovinsko glavno mesto grofije in največje mesto je Haverfordwest. Druga naselja so Pembroke, Pembroke Dock, Milford Haven, Fishguard, Tenby, Saundersfoot, Narberth, Neyland in Newport. St David's na severozahodu grofije je najmanjše mesto Združenega kraljestva, saj v njem živi le 2000 (v letu 2010) prebivalcev. Saundersfoot je največje naselje, v katerem živi več kot 2500 prebivalcev.
Obala okrožja ima mednarodno pomembna gnezdišča morskih ptic, številne zalive in peščene plaže. Pomemben obalni narodni park je Pembrokeshire Coast National Park, ki vključuje tudi 186 milj dolgo pešpot Pembrokeshirska obalna pot (Pembrokeshire Coast Path). Pembrokeshire Coast Path at . Nationaltrail.co.uk. Retrieved on 9 October 2011. Velik estuarij in naravno pristanišče Milford Haven sega globoko v notranjost in je nastalo ob sotočju zahodnega (ki teče skozi Haverfordwest) in vzhodnega Cleddaua, Cresswella in Carewa. Estuarij premošča 820 m dolg most Cleddau (cestninski most), po katerem poteka cesta A 477 med Neylandom in Pembroke Dockom; mostovi gorvodno prečkajo Cleddau v Haverfordwestu in most Canaston.
Večji zalivi so še Newport Bay, Fishguard Bay, zaliv St. Bride in del zaliva Carmarthen. Ob obali je več manjših otokov, največji so Ramsey, Grassholm, Skomer in Caldey.
V severnem delu je hribovje Preseli (Mynydd Preseli), široko visoko močvirje z ovčerejo in gozdarstvom, več prazgodovinskimi najdišči in verjetno so bili tu modri kamni (Bluestones), ki so jih uporabljali pri gradnji notranjega kroga Stonehengea v Angliji. Najvišji hrib je Foel Cwmcerwyn s 536 m in je tudi najvišji v Pembrokeshiru. Drugje v okrožju večino zemlje uporabljajo za gojenje krav molznic, poljščin, oljno ogrščico in znan pembrokeshirski krompir.
V različnih habitatih, kot so morje, estuarij, starodavni gozdovi, močvirja in kmetijske površine, živijo različne divje živali.
Geologija Kamnine, ki jih zdaj najdemo v Pembrokeshiru, so nastale pred več kot 290 milijoni let; najmlajše kamnine so iz obdobja karbona in vsebujejo plasti premoga. Mlajše kamnine so se izgubile s poznejšimi geološkimi procesi. Zemljišče današnjega Pembrokeshira je nastalo pred približno 60 milijoni let s kombinacijo dviganja in upadanja morske gladine. Obmorski in celinski klifi, ki so značilnost okrožja, so nastali, ker so odpornejši proti vremenskim vplivom. Pokrajina se je zelo spreminjala, kar je bila posledica ledenih dob v zadnjih nekaj tisoč letih, zaradi ledeniške vode pa so nastale rečne doline. Pred približno 20.000 leti je ledeni pokrov Irskega morja odlagal glino. To ni potresno aktivno območje, a v 19. stoletju so opazili dve obdobji dejavnosti. Leta 1873 je bil dvojni potres (stopnja 4) v zahodnem delu okrožja in več izrazitejših potresov (največja stopnja 7) v šestih dneh avgusta 1892. Davison, C., Cambridge University Press, 1924, A History of British Earthquakes,page 183-191[url=https://books.google.co.uk/books?id=O7zGmg19a70C&pg=PA185&lpg=PA185&dq=Clunderwen+history&source=bl&ots=Rk8vbWqMq7&sig=GPPT3Eam2KrbqHryZCJSeQJB-KM&hl=en&sa=X&ei=sVAXVbWfNo-zaZPMgbAP&ved=0CC0Q6AEwAzgy#v=onepage&q=Clunderwen%20history&f], ISBN=9780521140997
Raznovrstne geološke značilnosti so bile ključni dejavnik pri oblikovanju narodnega parka Pembrokeshire Coast in na več krajih posebnega znanstvenega pomena.
Zgodovina Človeška prebivališča so bila že 125.000 in 70.000 pred našim štetjem. Do poznega obdobja rimskega imperija je območje med letoma 350 in 400 naseljevalo znano irsko ljudstvo Déisi, njihovo območje pa je znano kot Demetae. Davies, John, A History of Wales, Penguin, 1994, foundations of pgs 17,19, 43, Migration of the Desi into Demetia, page 52 Demetia 17, 30, 34, ruling house of 52, 72, 85, 87, and the Vikings pages 85, relations with Alfred of Wessex, page 85, and the Vikings/Northmen page 98, and the Normans 106, 112, 114
V porimskem obdobju se je irsko ljudstvo Déisi združilo z lokalnimi Valižani. Regionalno ime Demetae se je razvilo v Dyfed in neodvisno majhno kraljestvo je živelo, dokler se njegova dedinja Elen leta 904 ni poročila z Valižanom z imenom Hywel Dda.
Držina Hywel je združila Dyfed po materini strani s Seisyllwgom in ustanovila novo kraljestvo Deheubarth. Regijo so napadali uničujoči in neusmiljeni Vikingi ter ustanavljali naselja in trgovske postaje v Haverfordwestu, Fishguardu in na otoku Caldey.
Dyfed je ostal sestavni del province Deheubarth, vendar so temu nasprotovali prihajajoči Normani in Flemingi med letoma 1067 in 1111. Regija je postala znana kot Pembroke (včasih arhaično Penbroke Pughe, William Owen, Cambrian Register, 1799, Publisher E & T Williams, Strand, page 53-230 [url=https://books.google.co.uk/books?id=p9wuAAAAMAAJ&source=gbs_navlinks_s]). Imenovali so jo po normanskem gradu, zgrajenem v upravni enoti (cantref) Penfro. Toda zaradi sovražnosti avtohtonih valižanskih knezov je bila njihova navzočnost negotova.
Leta 1136 je princ Owain Gwynedd skušal maščevati umor svoje sestre Gwenllian ferch Gruffydd in njenih otrok. Z njenim možem, princem Rhysom, je prišel iz Gwynedda z mogočno vojsko in pri Crugu Mawru blizu Cardigana napadel in premagal normansko-fleminško vojsko s 3000 vojaki. Normani so pobegnili čez most v Cardigan, ki se je zrušil in v reki Teifi so utonili vojaki in konji. Owainov brat Cadwallader se je poročil z de Claresovo hčerjo Alice. Owain je pridružil Deheubarth Gwyneddu in ponovno vzpostavil nadzor v regiji. Oslabljeni Normani si niso nikoli v celoti opomogli v zahodnem Walesu. Princesa Gwenllian je ena izmed najbolj znanih žrtev. Warner, Philip, Famous Welsh Battles, pg 79, 1997, Barnes and Noble, INC. Leta 1138 je grofija Pembrokeshire postala območje palatinat (območje, ki mu je vladal dedni plemič s posebnim pooblastilom in je bilo neodvisno od preostalega kraljestva ali imperija).
Okrožje je že dolgo razdeljeno med angleško govoreči jug (znan kot Mala Anglija v Walesu) in zgodovinsko bolj valižansko govoreči sever vzdolž razumno ostre jezikovne meje (glej zemljevid), imenovane Landsker Line.
Rhys ap Gruffydd, Gwenllianin sin, je ponovno vzpostavil valižanski nadzor nad večino grofije in zagrozil, da bo zavzel celoten Pembrokeshire, a je leta 1197 umrl. Med letoma 1216 in 1240 je Llywelynu Velikemu je skoraj uspelo zavzeti regijo Pembroke, saj je bil Deheubarth razdeljen zaradi dinastičnega maščevanja. Leta 1457 se je v gradu Pembroke rodil Henrik Tudor. Čez 28 let je bil z vojsko nedaleč od svojega rojstnega kraja, zbral vojsko, korakal po Walesu v Bosworth Field v Leicestershiru in premagal večjo vojsko Riharda III. v bitki na Bosworthskem polju. Kot Henrik VII. je ustanovil dinastijo Tudor, ki je uspešno vladala Angliji do leta 1603.
Zakon v Walesu iz leta 1535 je razdelil grofije na okraje z lastnim sodiščem (hundred), ki so z nekaj spremembami sledili mejam cantrefov s starodavno pristojnostjo pred normansko osvojitvijo. Leta 1536 so bili hundred (v smeri urnega kazalca od severovzhoda): Cilgerran Hundred ali Kilgerran, Cemais ali Kemes, Dewisland ali Dewsland, Roose Hundred, Castlemartin Hundred, Narberth Hundred in Dungleddy (Daugleddau). Na spletnih straneh GENUKI je za Pembrokeshire naveden seznam župnij vsakega okraja hundred.
V prvi angleški državljanski vojni (1642–1646) je grofija močno podpirala parlamentarce (Roundheads), kar je bilo v nasprotju s preostalim Walesom, ki je neomajno podpiral rojaliste (Cavalier). Kljub temu je incident v Pembrokeshiru sprožil drugo angleško državljansko vojno, ko so se uprle parlamentarne lokalne enote vojske novega vzorca (New Model Army). Oliver Cromwell je julija 1648 premagal vstajo pri obleganju Pembroka Royle, Trevor. Civil War: The War of the Three Kingdoms 1638-1660. Abacus, 2005. p.437-38. Leta 1649 se je začela Cromwellova osvojitev Irske, ko so njegove sile odplule iz Milforda Havna.
V Pembrokeshiru so bile velike vojaške dejavnosti, od državljanske vojne do hladne vojne z na primer vojaškimi vajami v hribovju Preseli in na številnih nekdanjih vojaških letališčih. Med drugo svetovno vojno so bili vojaški in industrijski objekti v okrožju večkrat bombardirani. Ob obalah je veliko znanih razbitin. Okrožje ima šest reševalnih obalnih postaj, od katerih je bila prva ustanovljena že leta 1822.
Lokalna uprava Po zakonu o lokalni upravi iz leta 1888 je bil izvoljen svet okrožja, ki je prevzel naloge sodišča quarter session, ki je bil tako kot upravno okrožje odpravljen v skladu z zakonom o lokalni samoupravi iz leta 1972. Po novem je imel Pembrokeshire dve okrožji novega okrožja Dyfed: Južni Pembrokeshire in Preseli. Leta 1996 je v skladu z lokalno vlado (Wales) po zakonu iz 1994 okrožje Dyfed razpadlo na sestavne dele in Pembrokeshire je od takrat enoten organ.
Je 80 lokalnih skupnosti (naslednic civilnih župnij), ki imajo svoje svete.
Promet Ceste Pembrokeshire nima avtocest. Najbližja avtocesta v okrožju je M 4. Konča se v Pont Abrahamu v Carmarthenshiru, 74 km vzhodno od mesta Haverfordwest.
A 40 prečka Pembrokeshire od meje s Carmarthenshirom proti zahodu do Haverfordwesta, nato proti severu do Fishguarda. Cesto v glavnem uporabljajo turisti in vodi od trajektnega pristanišča v Fishguardu.
Pomembnejše ceste so še A 477, ki poteka od St. Clearsa do Pembroke Docka, na mostu Cleddau je A 477, ki povezuje južni in severni Pembrokeshire čez estuarij Cleddau, A 478 prečka vzhodni Pembrokeshire iz Tenbyja do Cardigana.
Železnice in trajekt West Wales je krak železniške proge, ki se konča v Pembroke Docku in Milford Havnu. Tu je še krak Fishguard, ki ima povezavo s trajektom Rosslare Europort do Irske in iz nje v Fishguard Harbour. So tudi trajekti v Rosslare in Cork iz Pembroka. Sezonski trajekti vozijo iz Tenbyja do otoka Caldey, iz St. Justiniansa, St. Davidsa do otokov Ramsey in Grassholm in iz Haven Martina na otok Skomer.
Gospodarstvo Kmetijstvo Do 12. stoletja je bil velik del Pembrokeshira pokrit z gozdovi. Prostor v nižinah na jugu so zasedli anglo-flamski kolonizatorji. Razvoj je bil tolikšen, da je v 16. stoletju v okrožju primanjkovalo lesa. Malo je znano o srednjeveških načinih kmetovanja, vendar je bilo le malo njiv stalno obdelanih. Do 18. stoletja je bilo veliko starih sistemov na prostem zaprtih in velik del zemljišč spremenjen v pašnike.