Glavobol v skupkih (tudi glavobol v rojih ali glavobol v rafalih) je hud enostranski glavobol, ki se pojavi pogosto med spanjem. Spremljajo ga bolečina v očesni votlini, solzenje in smrkanje ter rdečica obraza. Pojavlja se periodično, lahko z več napadi dnevno in več dni zapored.http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516821/glavobol?query=glavobol&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 19. 6. 2016.
Spada med tako imenovane primarne glavobole (brez pojasnjenega vzroka). Poimenov je po značilnem pojavljanju v skupinah napadov, ki povzročajo hude bolečine na eni strani glave. Običajno se pojavlja periodično. Med posameznimi epizodami po navadi pride do spontanih izboljšanj, vendar se pri 10–15 % prizadetih pojavljajo kronično brez vmesnih obdobij remisije.
Zdravilo, ki bi pozdravilo glavobole v skupkih, ne obstaja, lahko pa se v nekaterih primerih napadi preprečijo, akutni napadi pa lajšajo. Priporočeni obliki zdravljenja sta vdihovanje kisika in uporaba kratkodelujočih triptanov. Za preprečevanje se priporoča zlasti verapamil. Prehodno se lahko dajejo tudi steroidi, ki lahko tudi preprečijo nadaljnje napade, dokler druga preventivna terapija ne pokaže učinka. Pojavlja se pri okoli 0,2 % populacije, moški so prizadeti pogosteje kot ženske (razmerje med spoloma je od 2,5 : 1 do 3,5 : 1).
Simptomi Glavobol v skupkih je enostranski, ponavljajoč se glavobol. Bolečina je običajno zelo huda, globoka, vrtajoča ali prebadajoča. Po navadi se pojavi v rednih obdobjih, ob istem času podnevi ali ponoči in pogosto zbudi bolnika. Pogosto ga spremljata solzenje in pordečitev enega očesa.Tršinar M. (2007). "Samozdravljenje glavobola". Farmacevtski vestnik 58: 45–57. Napad glavobola praviloma traja od 15 minut do treh ur, vendar večina (okoli 75 %) nezdravljenih napadov izzveni najkasneje v 60 minutah. Bolečina se običajno pojavi nenadno, brez predhodnih znanilnih znakov, kot na primer pri migreni. V nekaterih primerih se v predelu, ki ga kasneje prizadene glavobol v skupkih, sicer pojavi predhodno zaznavanje bolečine, ki pa lahko vztraja tudi po končanem napadu ali celo do naslednjega napada. Čeravno je glavobol v skupkih strogo enostranski, lahko redko pride do zamenjave prizadete strani med posameznimi skupki, skrajno redko pa sta v obdobju istega skupka prizadeti obe strani glave. Brez zdravljenja se lahko napadi pojavljajo od enkrat na dva dni do osemkrat dnevno.
Bolečina Bolečina zajame le eno polovico glave (gre za enostranski glavobol), skupaj z očesno votlino na prizadeti strani, območjem nad očesom in/ali v sencih. Jakost bolečine je znatno večja kot pri drugih oblikah glavobola, tudi v primerjavi s hudo migreno. Bolečino običajno opisujejo kot pekočo, zbadajočo, vrtajočo ali stiskajočo in izvira iz predela okoli očesa ali za njim. Prizadeta oseba lahko zaradi hude bolečine med napadom izkusi tudi samomorilske misli. Glavobol v skupkih opisujejo kot eno od najbolj bolečih bolezenskih stanj.
Drugi simptomi Glavobol v skupkih spremlja še vsaj en od naslednjih simptomov prizadetosti avtonomskega živčevja: ptoza (povešenje veke), zoženje zenice, pordelost veznice, solzenje, smrkanje, redkeje pa pordelost obraza, zatekanje (zlasti oteklina veke) ali potenje v predelu čela in obraza. Običajno se našteti simptomi pojavljajo na isti strani glave kot glavobol.
Med napadom se lahko pojavijo tudi nemirnost, občutljivost na svetlobo in neprenašanje svetlobe (fotofobija) ali hrupa (fonofobija). Slabost se pojavi le redko. Sekundarni simptomi so lahko težave z organiziranjem misli in načrtov, telesna utrujenost, zmedenost, razdražljivost, nasilnost, potrtost in tesnobnost.
Bolniki zaradi občutka pretnje novega napada glavobola v nekaterih primerih zato močno prilagajajo svoje telesne in socialne dejavnosti bolezni. Zaradi pogostnosti in hkrati nepredvidljivosti napadov se lahko izogibajo nekaterim nalogam. Vse to lahko vodi do generalizirane anksiozne motnje, paničnih napadov, hudih depresivnih motenj ter socialnega umika in osamitve.
Ponavljanje Glavobol v skupkih se običajno pojavlja vedno ob istem času, najpogosteje ponoči ali zjutraj. Če se pojavljajo med spanjem, lahko bolnika prebudijo. Pojavljanje lahko kaže tudi cirkaanualno periodičnost, kar pomeni, da se lahko glavoboli pojavljajo po določenem vzorcu skozi leto. Napadi so na primer lahko pogostejši v času enakonočij in solsticijev. Pri drugih bolnikih pa so lahko povsem nepredvidljivi, brez vsakršne periodičnosti. Zaradi opisanih značilnosti je morda za patofiziologijo glavobolov v skupkih pomembna motnja v delovanju hipotalamusa, ki nadzira »biološko uro« in cirkadiani ritem.
Vzroki center|150x150px center|150x150px center|150x150px Slikanje s pozintronsko izsevno računalniško tomografijo (PET) kaže aktivirane predele v možganih med napadom. center|150x150px center|150x150px center|150x150px Morfometrija kaže možganske predele s strukturnimi spremembami (večji delež sive možganovine v predelu hipotalamusa). Vzroki glavobolov v skupkih niso dokončno pojasnjeni.
Genetika Glavoboli v skupkih se v redkih primerih pojavljajo v družini; dovzetnost se deduje po avtosomno dominantnem dedovalnem vzorcu. Oseba s sorodnikom v prvem kolenu z boleznijo ima 14- do 48-krat večje tveganje za pojav bolezni. Po ocenah ima 1,9 do 20 % bolnikov z glavobolom v skupkih nekoga v družini, ki prav tako boleha za boleznijo. Vendar pa gentski dejavniki, ki potencialno vplivajo na pojav bolezni, zahtevajo nadaljnje raziskave, saj so trenutno razpoložljivi dokazi omejeni.
Kajenje Okoli 65 % ljudi z glavobolom v skupkih je trenutnih ali bivših kadilcev. Prenehanje s kajenjem ne izboljša bolezni, hkrati se pa bolezen pojavlja tudi pri ljudeh, ki niso nikoli kadili, tudi pri otrocih. Kajenje je zato manj verjeten vzrok. Verjetno so ljudje, pri katerih se pojavlja glavobol v skupkih, bolj dovzetni za kajenje in nekatere druge prvine življenjskega sloga.
Hipotalamus Nekatere teorije zagovarjajo, da so glavoboli v skupkih posledica motnje v delovanju hipotalamusa. Temu potrjuje dejstvo, da se pogosto pojavljajo ob istem času v dnevu in v določenih obdobjih v letu. Hipotalamus ima namreč pomembno vlogo pri uravnavanju človekove »biološke ure« oziroma cirkadianega ritma. Slikanje s pozintronsko izsevno računalniško tomografijo (PET) pokaže, kateri predeli možganov so aktivirani v času napada glavobola v skupkih. Aktivirani predeli so obarvani rumeno-oranžno (glej zgornje slike v preglednici na desni). Aktivirano je področje v sredini možganov, kar kažejo vse tri slike (pogled iz različnih smeri). Spodnje tri slike prikazujejo strukturne spremembe v možganih pri bolniku z glavoboli v skupkih v primerjavi z osebo brez bolezni. Razlikuje se le del hipotalamusa.
Patofiziologija V preteklosti so glavobol v skupkih prištevali med tako imenovane žilne glavobole, ki jih povzroči razširitev žil (vazodilatacija). Razširjene žile naj bi po tej razlagi pritiskale na trivejni živec. Ta teorija sicer razloži nastanek bolečine, ne podaja pa razlage o pravem vzroku nastanka glavobola. Patofiziologija glavobola v skupkih ni dokončno znana in je še vedno predmet raziskav in debat.
Diagnoza Bolniki z glavoboli v skupkih so pogosto napačno diagnosticirani in posledično neustrezno zdravljeni ali pa ostanejo celo nediagnosticirani več let. Pogosto se bolezen zamenjuje s sinuzitisom, migreno, glavobolom v skupkih podobnim stanjem (ki se običajno opredelijo kot sekundarni glavoboli), drugimi oblikami primarnih ali celo sekundarnih glavobolov. Do nepravilnih diagnoz pride zlasti, ker bolniki navajajo tudi težave z vratom, zobmi, čeljustmi ali obnosnimi votlinami in so zato po nepotrebnem napoteni k specialistom, kot so otorinolaringologi (zlasti zaradi preiskav obnosnih votlin), zobozdravniki, kiropraktiki, pa tudi psihiatri in psihologi. V Evropi in ZDA traja v poprečju sedem let, da bolniku postavijo ustrezno diagnozo.
Ker potrditveni test ne obstaja, je zdravniku pri postavljanju diferencialne diagnoze v veliko pomoč pogovor z zdravnikom ter tako prejeta anamneza. Pri ugotavljanju vzorca, jakosti in trajanja pojavljanja glavobola lahko pomaga bolnikov dnevnik, v katerem spremlja svoje napade. Pri razpoznavi vrste glavobola so v pomoč tudi podatki o tehnikah, ki jih bolnik uporablja za lajšanje bolezni. Za postavitev prave diagnoze mora zdravnik poznati pogostnost pojavljanja glavobola ter njegovo jakost in trajanje.
Dodatna ovira pri začetnem ugotavljanju diagnoze je tudi dejstvo, da bolnik v začetku pride do zdravstvenega delavca, ki nima veliko izkušenj z diagnosticiranjem tako redke in kompleksne bolezni. Vendar pa napadi glavobolov v skupkih ne predstavljajo življenjsko ogrožajočega stanja.
Preprečevanje Preventivne oblike zdravljenja se uporabljajo z namenom zmanjšanja pogostnosti oziroma popolne preprečitve napadov glavobola v skupkih.
Verapamil Zdravilo izbora za preprečevanje glavobola v skupkih je verapamil, ki spada med zaviralce kalcijevih kanalčkov in prepreči vstop kalcijevih ionov v celice gladkega mišičja, s čimer se zmanjša dilatacija žil, ki je verjetno vzrok hudega glavobola. Kalcijeve (in tudi kalijeve) kanalčke zavira tudi v hipotalamusu. Zaradi več načinov delovanja ni možno določiti posameznega mehanizma delovanja, po katerem verapamil preprečuje napade glavobola v skupkih.http://www.medicinesresources.nhs.uk/GetDocument.aspx?pageId=505866, vpogled: 24. 6. 2016.
Steroidi O dolgoročnih koristih uporabe steroidov pri preprečevanju glavobola v skupkih je le malo dokazov, lahko se pa uporablja kratkoročno, preden začnejo delovati druga zdravila, saj učinek steroidov nastopi že v roku treh dni. Po 8- do 10-dnevnem zdravljenj se njihova uporaba običajno ukine.
Operativni poseg Pri manjšem deležu bolnikov, pri katerih uporaba zdravil ni učinkovita, lahko pride v poštev stimulacija živcev. Uporabita se lahko dve metodi, globoka možganska stimulacija in stimulacija okcipitalnega živca. Podatki kažejo o učinkovitosti pri okoli 60 % bolnikov,26 učinek pa se praviloma pojavi šele po več tednih ali mesecih. Preučujejo tudi uporabo neinvazivne metode, in sicer transkutane električne nevrostimulacije.
V nekaterih primerih lahko pridejo v poštev številni drugi operativni posegi, kot sta rizotomija (prekimitev korenine živca) in mikrovaskularna dekompresija (kirurška razbremenitev možganskega živca, na katerega pritiska žila), vendar so podatki o njihovih koristih omejeni oziroma pride v nekaterih primerih celo do poslabšanja.
Drugo Alternativna priporočena zdravila za preprečevanje glavobola v skupkih so litij, metisergid in topiramat, vendar je zlasti za uporabo topiramata in metisergida podatkov o učinkovitosti malo. Malo je tudi dokazov o učinkovitosti tianeptina, melatonina in ergotaminea. Valproat, sumatriptan in terapija s kisikom niso priporočeni za preventivno zdravljenje. Terapija z injiciranjem botulina je izkazala le omejeni učinek. Dokazi o učinkovitosti baklofena in kapsaicina niso jasni.
Zdravljenje Zdravljenje glavobola v skupkih zajema tri strategije:http://www.mhni.com/headache-pain-faq/cluster-headaches/cluster-treatment-update , vpogled: 24. 6. 2016. prekinitveno zdravljenje – z namenom hitre, učinkovite in zanesljive prekinitve napada glavobola; premostitveno zdravljenje – kratkotrajna preventivna terapija v obdobju od diagnoze do nastopa učinka pravega preprečevalnega zdravljenja; preprečevalno zdravljenje – terapija s ciljem preprečiti nadaljnje napade oziroma vsaj zmanjšati njihovo pogostnost, jakost in trajanje.
Prekinitveno zdravljenje Za akutno zdravljenje glavobola v skupkih se uporabljajo zdravila iz skupine triptanov in inhaliranje kisika, vendar pa se uporabljajo na splošno premalokrat, saj bolniki pogosto niso ustrezno diagnosticirani. V obdobju napadov glavobola v skupkih je priporočeno, da se bolnik izogiba uživanju alkohola, uporabi nitroglicerina ter dremežem tekom dneva.
Kisik