1249 (MCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Dogodki Sedma križarska vojna 27. januar - Ciper: francoski kralj Ludvik IX. napoti dominikanskega meniha Andréja de Longjumeauja na diplomatsko misijo na mongolski dvor v Karakorum. 1250 ↔ februar, marec - Spopadi na ulicah Akkona med Genovčani in Benečani. 30. maj - Križarska flota zapusti Ciper in se odpravi proti Egiptu. 6. junij - Egipt: križarji pod vodstvom Ludvika IX. zavzamejo utrdbo Damietta ob ustju Nila, ki so jo v paniki zapustili vsi prebivalci in pustili most nezastražen. Ker se je začel čas vsakoletnega poplavljanja in poletne vročine, križarji obtičijo v utrdbi za šest mesecev. Ob novici, da se je pri Damietti izkrcala križarska flota, se egiptovski ajubidski sultan Al-Malik al-Salih, ki se v Siriji spopada z ostalimi Ajubidi, nemudoma vrne v Egipt. Ker ni pozdravil manjše rane na nogi, ta postane gangrenozna, zato mu ob prihodu v Egipt zdravniki amputirajo nogo. Začetek gverilske vojne proti križarjem. Egipčani vseskozi nadlegujejo križarje po najboljših močeh in se izogibajo odprtemu spopadu. 22. november - Umre ajubidski sultan Egipta Al-Malik al-Salih. Ker pa je že nekaj let pred smrtjo kazensko poslal svojega sina in naslednika Al-Muzama Turanšaha v najzakotnejšo provinco ob Zgornjem Nilu, le-ta razmeroma pozno izve za smrt očeta. 1250 ↔ Ob novici o sultanovi smrti in prihodu novih okrepitev iz Evrope začno križarji marširati proti ajubidski prestolnici Kairo. Zaradi nenehnega nadlegovanja in težav z oskrbo je njihovo napredovanje izjemno počasno. 1250 ↔ thumb|desno|230px|Friderikov II. nezakonski sin Enzo je ostal v gvelfovskem zaporu do svoje smrti 23 let kasneje.
Gibelini vs. gvelfi 9. marec - Umrlega (gvelfovskega) nadškofa Mainza Sigfrida III. iz Eppsteina nasledi (prav tako gvelfovski) Kristjan III. iz Weisenauva. 26. maj - Bitka pri Fossalti: gvelfi premagajo gibeline, ki jih vodi sardinski kralj Enzo HohenstaufenNezakonski sin Friderika II.. Enza, ki je hkrati admiral cesarske flote, gvelfi ujamejo in zaprejo, kar je resen udarec za njegovega očeta, rimsko-nemškega cesarja Friderika II.. V bitki je ubit še en nezakonski sin Friderika II. Rihard iz Chietija. 1250 ↔ Pietro della Vigna, kancler v službi Friderika II., zapade pri cesarju, ki je obremenjen s prejšnjimi neuspehi, v nemilost. Friderik II. ga da javno osramotiti, zapreti in oslepiti, Pietro pa se ob enem od cesarjevih obiskov v ječi z vso silo na glavo vrže ob tla in se ubije.
Ostalo 5. junij - Naslove in fevde umrlega lusignanskega barona Huga X. nasledi njegov sin Hugo XI. 28. junij - Umrlega grofa MarkeGrofija Marka se nahaja v Rimsko-nemškem cesarstvu ob reki Ruhr Adolfa I. nasledi sin Engelbert I. 6. julij - Škotski kralj Aleksander II. poskuša diplomatsko prepričati lokalne fevdalce na Hebridih, da pretrgajo vezi z norveškim kraljem in sklenejo vazalno prisego s Škotsko krono. Njegovi napori ne obrodijo uspeha in med potovanjem huje zboli ter umre. Na prestolu škotskega kralja ga nasledi sin Aleksander III. 15. julij - Umrlega velikega mojstra vitezov križnikov Heinricha von Hohenloha nasledi Günther von Wüllersleben, 8. veliki mojster po seznamu. 19. julij - Umre beneški dož Jacopo Tiepolo. Že pred smrtjo je abdiciral. Za novega doža je izvoljen Marino Morosini, 44. beneški dož po seznamu. 15. avgust - Bitka pri Athenryu, Irska: Hiberno-Normani zavrnejo napad staroselskih Ircev iz keltske kraljevine Connacht. 27. september - Umre touluški grof Rajmond VII.. Po sklenjenem Pariškem sporazumu iz leta ← 1229 nasledi grofijo Toulouse Alfonz Poiterški, mlajši brat kralja Ludvika IX. 1. november - Po 8-ih letih je končno posvečen canterburyjski nadškof Bonifacij Savojski, ki pa namesto, da bi vdano služil ovčicam kakor predhodnikEdmund Rich, začne finančno izčrpavati cerkev. 1250 ↔ Rekonkvista: kastiljski princ Alfonz X. zavzame mavrski Alicante, vendar ga v skladu s sklenjenim sporazumom preda Aragoncem. Istega leta se poroči z aragonsko princeso Jolando.↓ → Portugalski kralj Alfonz III. osvoji Faro in Silves, zadnji mavrski mesti v portugalski interesni coni. Rekonkvista se za Portugalce zaključi. Ahajski knez Vilijem II. Villehardouinški si izbere za prestolnico utrdbo Mystrasgrš. Μυστράς na jugu Peloponeza. Oxford, Anglija: umrli normandijski naddiakon Vilijem iz Durhama v oporoki nameni 310 mark za ustanovitev novega kolidža University Collegea na Univerzi v Oxfordu. Umrlega keltsko-vikinškega kralja otoka Man s Hebridi Rögnvaldr Olafsson, ki je vladal zgolj nekaj mesecev, nasledi mlajši brat Harald II. Godredsson. Francoski princ Alfonz PoitierskiDrugi od treh bratov kralja Ludvika IX. izžene Jude iz grofije Poitiers, ki jo je imel neposredno v fevdu. Madžarski kralj Béla IV. Ogrski preseli prestolnico Ogrske iz Esztergoma v Budim. Švedski grof (jarl) Birger Magnusson osvoji v imenu švedske krone finsko provinco TavastijoOsrednji del današnje južne Finske.. Umre sultan Ifrikije iz dinastije Hafsidov Abu Zakarija. Nasledi ga sin Muhamed I. al-Mustansir, ki obnovi vazalno prisego sicilskemu kralju Frideriku I.Tudi rimsko-nemški cesar (II.) Japonski regent Hodžo Tokijori ustanovi višje sodišče Hikitsuke z namenom, da bi pospešil reševanje sodb, pri katerih je prišlo do zastojev.
Rojstva 9. julij - cesar Kamejama, 90. japonski cesar († 1305) 26. december - Edmund Almain, angleški plemič, 2. grof Cornwall († 1300)
Neznan datum Amadej V., savojski grof († 1323) Angela Folinjska, italijanska frančiškanska mistikinja, svetnica († 1309) Erik V., danski kralj († 1286) Friderik I., mejni grof Badna († 1268) Humphrey de Bohun, angleški plemič, 3. grof Hereford, 2. grof Essex († 1298) Ivan I., saksonski vojvoda († 1285) papež Janez XXII. († 1334) Konstanca II. Hohenstaufen, sicilska princesa, aragonska kraljica († 1302) Menachem Meiri, katalonski rabi († 1310) Rihard iz Middletona, francoski frančiškan, teolog in filozof († 1300) Robert III., flandrijski grof († 1322)
Smrti thumb|desno|190px|Grb beneškega doža Jacopa Tiepola. 9. marec - Sigfrid III. iz Eppsteina, nemški volilni knez, nadškof Mainza (* 1194) 26. maj - Rihard iz Chietija, nezakonski sin Friderika II. (* 1225) 5. junij - Hugo X. Lusignanski, baron Lusignana, grof La Marcheja (V.) in Angoulêma (I.) 28. junij - Adolf I., nemški plemič, grof Marka (* 1194) 6. julij - Aleksander II., škotski kralj (* 1198) 15. julij - Heinrich von Hohenlohe, veliki mojster vitezov križnikov 19. julij - Jacopo Tiepolo, 43. beneški dož 27. september - Rajmond VII., touluški grof, izobčenec (* 1197) 5. oktober - Abu Zakarija Jahja, sultan Hafsidskega sultanata (* 1203) 22. november - as-Salih Ajub, ajubidski sultan Egipta (* 1205)
Neznan datum Pietro della Vigna, kancler v službi Friderika II. (* 1190) Song Ci, kitajski zdravnik in forenzik (* 1186) Vilijem iz Avergneja, francoski teolog in filozof (* 1180) Vilijem iz Durhama, ustanovitelj University Collegea Univerze v Oxfordu Vilijem iz Sherwooda, angleški logik, filozof (* 1190) Wuzhun Shifan, zen budistični menih, slikar, kaligraf (* 1178)
Opombe
Glej tudi
*