1224 (MCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek. Dogodki 6. januar - Rekonkvista: smrt almohadskega kalifa Jusufa II. povzroči politične premike na Iberskem polotoku. V Magrebu umrlega kalifa nasledi mlajši brat Abdul-Vahid I., v Al-Andaluzu pa se za nasledstvo spopadeta guvernerja Sevilije in Kordobe. Guverner slednje naprosi za pomoč kastiljskega kralja Ferdinanda III. 1225 ↔ 14. januar - Albižanska križarska vojna: voditelja upornikov grofa Rajmond VI. Touluški in Roger-Bernard II. Foiški zavzameta mesto Carcassonne. Voditelj križarjev Amalrik VI. Montforški, ki je primoran kapitulirati, preda pravice do svojih posesti v južni Franciji francoskemu kralju Ludviku VIII. 1225 ↔ Bitka pri Poimanenon: Nikejsko cesarstvo, ki ga vodi cesar Ivan III. Dukas Vatac izrine Latinsko cesarstvo iz skoraj celotnega severnozahodnega kota Male Azije. Za Latinsko cesarstvo, ki je ujeto v hkratni ofenzivi med Nikejsko cesarstvo in Epirskim despotatom, je položaj brezupen. 1225 ↔ 5. junij - Sicilski kralj Friderik Hohenstaufen na svojo pobudo ustanovi Univerzo v Neaplju. Gre za sploh prvo univerzo ustanovljeno brez privolitve in vmešavanja Cerkve. Istega leta preseli več kot 60.000 muslimanov s Sicilije in Malte v Mezzogiorno, kjer jih naseli v posameznih naseljih, največ v mesto Luceraarb. Lugêrah v severni Apuliji.→ 1239 Kot rimsko-nemški cesar (Friderik II.) dovoli pregon katarov in ostalih herezij v Lombardiji. 1. julij - Japonska: umrlega de facto nosilca oblasti regenta Hodža Jošitokija nasledi sin Jasutoki. 15. julij - 3. avgust - Obleganje La Rochelleja: potem ko zaman upajo na pomoč Angležev, meščani strateškega pristaniškega mesta La Rochelle odprejo mestna vrata francoskemu kralju Ludviku VIII. thumb|desno|250px|Frančišek asiški prejme stigme. Giotto (1267-1337) 14. september - Frančišek Asiški prejme stigme po 40-dnevnem postu in molitvi.↓ september → Frančiškani razširijo svojo dejavnost v Anglijo. 17. september - Kitajska: umrlega cesarja Južnega Songa Ningzonga nasledi cesar Lizong. Ker se novi cesar, ki mu je bil prestol zaradi dvornih spletk podarjen, ni pretirano ukvarjal s politiko, dejansko oblast vodi en od ministrov. Gdansk prevzame zakoneLübsches Recht, s mesta Lübeck, čeprav ostane pod neposredno fevdalnim varstvom pomerelijskega kneza Svantopolka II. Meniški križarski red Livonsko bratstvo meča si podredi baltske Latgalijce. Umrlega irskega kralja Connachta Cathala O'Connorja nasledi sin Aed O'Connor. Epirski vladar Teodor Komnen Dukas zavzame Solun in s tem konča agonijo križarskega Solunskega kraljestva. Solunski kralj Dimitrij Montferraški, ki je to leto postal polnoleten, a so mu regenti zapravili kraljevino, v izgnanstvu ohrani naziv solunskega kralja. 1230 ↔ Horezmijski šah Džalal ad-Din se vrne v Perzijo (jugozahodni ostanek propadlega Horezmijskega cesarstva), da bi začel z obnovo po mongolskem opustošenju. 1225 ↔ Zaradi Mongolov v porečju reke Ind, oziroma njihovih na novo vzpostavljenih tributov, delhijski sultan Iltutmiš usmeri osvajalne ambicije na vzhod v Bihar, od koder prežene bengalske mameluke. Ko delihijska vojska zapusti Bihar, se Bengalci ponovno vrnejo. 1126 ↔
Rojstva 5. marec - Kinga Poljska, ogrska princesa, poljska kraljica in svetnica († 1292) Boleslav Pobožni, vojvoda Velikopoljske († 1279) Vilijem II., flandrijski grof († 1251)
Smrti 6. januar - Jusuf II., almohadski kalif (* 1203) 1. julij - Hodžo Jošitoki, japonski regent šogunata (* 1163) 17. september - cesar Ningzong, dinastija Song (* 1168) Cathal O'Connor, irski kralj Connachta (* 1153) Marija Francoska, vojvodinja Brabanta (* 1198) Xia Gui, kitajski slikar (* 1180)
Opombe
Glej tudi
*