Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije med renesanso v Evropi odcepilo od Rimskokatoliške Cerkve.
Protestantizem predstavlja eno od treh največjih vej krščanstva (skupaj s katolištvom in pravoslavjem); obsega pa različne razlage teoloških in družbenih pogledov. V Sloveniji večina protestantov živi v Prekmurju in pripada Evangeličanski Cerkvi.
Začetki Čeprav se mnenja krešejo v zvezi z mitom, da je 31. oktobra 1517 Luter pribil na vitenberška cerkvena vrata svojih latinskih 95 tez – se zgodovinarji strinjajo, da se je takrat začela reformacija, katere učenje se v marsičem razlikuje od katoliškega – in mu vsaj v petih važnih točkah očitno nasprotuje: Sola Scriptura (samo sveto pismo), Solus Christus (samo Kristus), Sola Fide (samo vera), Sola Gratia (samo milost) in Soli Deo Gloria (samo Bogu gre slava).
To bi lahko preprosteje povedali takole: "Za zveličanje je zadosti samo sveto pismo (brez ustnega izročila), samo Kristus (brez Marije, angelov in svetnikov), samo vera (brez del), samo milost (brez lastnega sodelovanja) ter samo Bog (brez papeža, duhovnikov in zakramentov)."
Taki nauki so bili očitno v nasprotju s krščanskim izročilom in katoliškim naukom, pa tudi s svetim pismom, ki je bilo v središču protestantizma. Zaradi načela, da vsakdo lahko razlaga sveto pismo po svoje, Luter pa je po njihovem mnenju postajal bolj papeški kot papež - so se sprli in ločili že prvi reformatorji; nekatere enostranske razlage pa so skušali že tedanji protestantski teologi omiliti; zlasti to velja za trditev, da je vera brez dobrih del zadostna za zveličanje.
Navadni in neuki verniki se niso dosti razumeli na te odtenke, vendar jim je bilo v "novi veri" najbolj očitno nasprotovanje češčenju svetih podob, čemur je sledilo uničevanja dragocene "malikovalske" kulturne dediščine in se je tega "poslanstva" udeleževal celo sam Luter. Ščitil ga je namreč ravno taisti saški volilni knez Friderik, ki bi ga moral držati v ječi; pa ga je le navidezno zaprl na grad Wartburg, kjer ga ni smel videti nihče razen služabnikov, ki sta mu nosila hrano in skrbela za njegovo sobo, dokler mu ni zrasla brada in ni bilo več opaziti duhovniške tonzure. Vmes je bil nekaj dni skrivaj v Wittenbergu, kjer so njegovi pristaši oskrunili več cerkva, razbili oltarje in kipe svetnikov, uničili svete podobe in odpravili mašo. Lutra pa se je zaradi prevratniškega toka reformacije polaščala vedno hujša otožnost; mučili so ga dvomi in očitki vesti; večkrat pa se mu je zdelo, da ga zalezuje hudič in se je spraševal, ali je res resnica na njegovi strani.
Širjenje protestantizma z državno pomočjo Prve protestantske države so nastale na območju današnje Nemčije. S tem so povezane dolgotrajne verske vojne, v katerih je odločilno vlogo v prid protestantizma odigrala takratna velesila Švedska. Premirje je bilo doseženo z Augsburškim mirom pod svetorimskim cesarjem Karlom V. leta 1555. Tam je bila potrjena svoboda veroizpovedi za kneze in fevdalne stanove, ki so prestopili v novo vero; njihovi podložniki pa so morali glede vere slediti svojim gospodarjem, kar je seveda bilo v nasprotju z versko svobodo (Cuius regio, eius religio - Kogaršnja oblast, tega veroizpoved)Steven Ozment, The Age of Reform 1250–1550 (1980) p.259n13. .
Protestantske veje Slika:Razvoj protestantizma2.jpg
Družbeno-verski prispevki pomembnejših protestantov Sveto pismo v vseh jezikih (med prvimi prevajalci Martin Luther) Božično drevo, leta 1584, pastor in kronist Balthasar Russow vzpostavi tradicijo okraševanja božičnega drevesca Adventni venček, Johann Hinrich Wichern (1808-1881), protestantski pastor, utemeljitelj sodobnega adventnega venca Skavti (ustanovitelj Baden Powell, sin protestantskega pastorja in profesorja) Slavljenja-molitve z moderno glasbo kot npr. Hillsong, začetki tovrstnega slavljenja pri binkoštnih kristjanih - kansas, katoliki so ta način slavljenja s pridom uporabili v svetovnem gibanju prenova v duhu, ki ima korenine prav od binkoštnih protestantov Alfa tečaj, oznanjevanje krščanstva skozi javna predavanja za vse nepoznavalce; izvira iz Anglikanske cerkve Svetovni splet (www - world wide web), Tim Berners-Lee (Anglikanec po veroizpovedi) eden od utemeljiteljev »interneta« v Evropskem središču za jedrske raziskave CERN Turning Point USA (sl.: Ameriška prelomnica), gibanje, ki spodbuja mlade študente, da se dejavno vključujejo v politično (konservativno usmerjeno) in versko (krščansko usmerjeno) delovanje. Ustanovila pa sta ga 2012 protestanta Montgomery (1940-2020) in 10. septembra letos umorjeni Kirk (1993-2025).
Denominacije znotraj protestantizma Znotraj protestantizma so nastale naslednje pomembnejše denominacije: adventizem anabaptizem in baptizem Anglikanizem episkopalizem kalvinizem prezbiterijanstvo luteranstvo ali evangeličanstvo metodizem/veslejanstvo in svetniško gibanje kvekerizem obnovitveno gibanje binkoštniki karizmatiki
Binkoštniki in karizmatiki
Med protestanti so danes najbolj razširjeni binkoštniki, katerih število so 2010 ocenjevali na 650 milijonov in so postali tako druga največja krščanska zveza.
Binkoštnike sestavlja čez 700 različnih krščanskih skupnosti in številne neodvisne občine brez osrednje oblasti. Večina jih je povezanih s Svetovnim binkoštnim združenjem. Z 280 milijoni klasičnih binkoštnikov po vsem svetu gibanje raste v mnogih delih sveta, zlasti na Kitajskem, v Južni Koreji, v državah globalnega Juga in Tretjega sveta.Schneider, Nicolas I. (2022). "Pentecostals/Charismatics". In Ross, Kenneth R.; Bidegain, Ana M.; Johnson, Todd M. (eds.). Christianity in Latin America and the Caribbean. Edinburgh Companions to Global Christianity. Edinburgh: Edinburgh University Press. pp. 322–334. ISBN 978-1-4744-9216-4. JSTOR 10.3366/j.ctv2mzb0p5.Jenkins, Philip (2011). "The Rise of the New Christianity". The Next Christendom: The Coming of Global Christianity. Oxford and New York: Oxford University Press. pp. 101–133. ISBN 978-0-19-976746-5. LCCN 2010046058.Freston, Paul (2008). "The Changing Face of Christian Proselytization: New Actors from the Global South". In Hackett, Rosalind I. J. (ed.). Proselytization Revisited: Rights Talk, Free Markets, and Culture Wars (1st ed.). New York and London: Routledge. pp. 109–138. ISBN 978-1-84553-228-4. LCCN 2007046731.Robbins, Joel (October 2004). Brenneis, Don; Strier, Karen B. (eds.). "The Globalization of Pentecostal and Charismatic Christianity". Annual Review of Anthropology. 33. Annual Reviews: 117–143. doi:10.1146/annurev.anthro.32.061002.093421. ISSN 1545-4290. JSTOR 25064848. S2CID 145722188.Robert, Dana L. (April 2000). Hastings, Thomas J. (ed.). "Shifting Southward: Global Christianity Since 1945" (PDF). International Bulletin of Missionary Research. 24 (2). SAGE Publications on behalf of the Overseas Ministries Study Center: 50–58. doi:10.1177/239693930002400201. ISSN 0272-6122. S2CID 152096915. Arhivirano iz spletišča 30. januarja 2022. Pridobljeno 16. februarja 2022..
Od Drugega vatikanskega koncila dalje binkoštno miselnost vse bolj sprejemajo tudi drugi kristjani; prepričanje o potrebnosti krščenja s Svetim Duhom in o prejemanju njegovih duhovnih darovih pa so sprejeli tudi nebinkoštni kristjani v protestantskih skupnostih, kakor tudi v Katoliški Cerkvi prek svoje pripadnosti karizmatičnemu gibanju. Binkoštno in karizmatično krščanstvo po vsem svetu šteje več kot 650 milijonov pripadnikov.
Binkoštništvo velja torej za najhitreje rastoče versko gibanje v današnjem svetu.
Razlike med katoliškim in protestantskim učenjem PRIMERJAVA: Rimskokatoliška Cerkev ProtestantizemTak nauk zagovarja večina protestantskih cerkva, zlasti tradicionalnih iz časov Reformacije. Novejša gibanja, ki sicer izhajajo iz protestantizma, pa se teh razlik na splošno ne držijo tako strogo. Evharistija ali Gospodova večerja Pri sveti maši se pri spremenjenju kruh in vino resnično spremenita v telo in kri Jezusa Kristusa (»transubstanciacija«). Jezus Kristus je skrivnostno prisoten. Simbolično Bogoslužje. Zgolj kot spomin na zadnjo večerjo. Kristusovo telo in kri sta prisotna samo simbolično in v duhovnem smislu. Duhovništvo Službeno duhovništvo lahko prejme le moški z duhovniškim posvečenjem, ki ga podeli škof kot naslednik apostolov, katerim je Jezus naročil, naj mašujejo: "To delajte v moj spomin!" (Lk 22,14-20). Duhovnik je srednik med Bogom in ljudmi. Po Jezusovem priporočilu in zgledu se duhovniki in nekateri verniki ne poročijo (Mt 19,21). Splošno duhovništvo imajo vsi verniki po krstu Ne obstaja posvečenje, ampak le izvolitev ali imenovanje. Vsi verniki imajo (splošno) duhovništvo, tudi ženske (v duhovnem smislu) in lahko vodijo bogoslužje. Večina protestantov za duhovništvo ne zahteva celibata. Tudi anglikanci so se odločili za imenovanje in posvečevanje škofinj, kar bo nova ovira na poti k zedinjenju s Katoliško Cerkvijo, kjer so lahko škofje in duhovniki le moški. Krst Človek s krstom umrje grehu, se posveti BoguDrugi vatikanski koncil: Lumen gentium - Dogmatična konstitucija o Cerkvi (C 44,1) in postane deležen splošnega duhovništva (Raz 1,6)C 10,1. Krst se podeljuje po rojstvu otroka, ali v poznejši dobi po spreobrnjenju, ko se prerodi za deležnost pri Božjem življenju (Rim 6,4). Pri tradicionalnih protestantih krščujejo tudi otroke. Novejša gibanja pa kasneje v življenju, ko je oseba duhovno zrela, tj. "prerojena in navdahnjena s Svetim Duhom". Sveto pismo Razlaga Svetega pisma je podrejena sodbi Katoliške Cerkve, ki opravlja od Boga naloženo poslanstvoDrugi vatikanski koncil: Dei Verbum - Dogmatična konstitucija o Božjem razodetju (BR 12,5)Prvi vatikanski koncil, "Dogmatična konstitucija o katoliški veri", 2. poglavje (Denz 1788). Sveto pismo, ustno izročilo in cerkveno učiteljstvo so med seboj povezani tako, da lahko učinkovito prispevajo k zveličanju duš.E 10,3 Med redno učiteljstvo spada zlasti učenje koncilov, papežev in cerkvenih učiteljev. Protestantizem ne priznava višje avtoritete, ki bi razlagala sveto pismo, ampak se drži načela "samo sveto pismo" ("sola scriptura"). Samo Sveto pismo je vodnik in končni razsodnik v zadevah krščanske vere in prakse; dopuščajo se pa različne razlage, ki porajajo nova gibanja in skupnosti. Opravičenje Jezus je pooblastil apostole in njihove naslednike, da odpuščajo grehe (Jn 20,23), kar se doseže s kesanjem, priznanjem velikih grehov pred spovednikom in zadoščevanjem. To pa ni le odpuščanje grehov, ampak hkrati posvečenje.Tridentinski koncil, 6. seja (1547) Odlok o opravičenju, Strle 798, Denz. 1528 Na splošno v protestantizmu ne obstaja spoved. Uporablja se molitev usmerjena neposredno k Bogu Očetu ali Jezusu, brez posrednikov (Marije, angelov ali svetnikov) Molitev K Bogu; posredno tudi prek priprošnje Marije, angelov ali svetnikov. Molitev je naslovljena zgolj na Boga Očeta ali Jezusa Kristusa, ne pa na svetnike: "Samo eden je srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus." (1 Tim 2,5:) Marija Marija je bila vedno devica. Dogmo o Marijinem brezmadežnem spočetju je razglasil 1854 papež Pij IX. glede na stalno verovanje Cerkve, pa tudi glede na angelov pozdrav v svetem pismu: "Zdrava, milosti polna!" (Lk 1,28) Jezusovo mater Marijo je treba častiti (Lk 1,48) in jo klicati na pomoč za posredovanje pri Bogu.