1203 (MCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo. Dogodki Evropa Četrta križarska vojna Po prezimovanju v Zadru odpluje križarska flota pod vodstvom Benečanov proti Konstantinoplu, prestolnici bizantinskega cesarstva. thumb|desno|350px|Zemljevid bizantinskega Konstantinopla. Zaliv Zlati rog, ki je bil pregrajen z masivno verigo, je varoval severni, pristaniški del mesta. 23. junij - Križarska flota pripluje pred Konstantinopel in prične z obleganjem. Celotno bizantinsko floto tvori zgolj še 20 starih in nagnitih galej. Cesar Aleksej III. Angel poskuša križarje podkupiti, vendar brez uspeha. 6. julij - Križarji zavzamejo Galato in s tem omogočijo vstop flote v slabše utrjeni zaliv Zlati rog. 17. julij - Uspešen naskok križarjev na mesto. Benečani, ki vodijo napad iz Zlatega roga, zanetijo požar v mestu, kar oslabi moralo branilcev. Cesar Aleksej III. pobegne.↓ → Branilci nemudoma odstavijo pobeglega cesarja in za cesarja razglasijo bivšega cesarja Izaka II. Angela, ki je oslepljen. Ker s tem križarji izgubijo opravičilo za napad na mesto, zato zahtevajo, da za socesarja hkrati razglasijo Izakovega sina Alekseja IV. 1. avgust - Kronanje Alekseja IV. za bizantinskega socesarja. Da bi Aleksej IV. izplačal križarje, katerih marioneta je, se odreče ikonam in svetinjam, kar pa je še vedno premalo od zahtevane vsote. avgust - Aleksej IV. s pomočjo križarjev pleni po Trakiji, kamor se je zatekel bivši cesar Aleksej III., vendar tudi to bistveno ne izboljša finančne situacije. Benečani, ki so ostali v Konstantinoplu, požgejo še večji del mesta. Brez domov ostane več deset tisoč ljudi. december - Začetek vstaje v Konstantinoplu proti nesposobnima cesarjema in križarjem, ki tudi izgubljajo potrpljenje z marioneto Aleksejem IV. 1204 ↔ Francoski križar in kronist Robert de Clari, ki je v eni od konstantinopelskih cerkva naletel na relikvijo svetega prta, najverjetneje poda opis Torinskega prta.
Angleško-francoska vojna 1202-1204 Ker angleški kralj Ivan Plantagenet ravna brutalno z uponiškimi voditelji, ga zapustijo nekateri ključni zavezniki, ki so z uporniki sorodstveno povezani. thumb|desno|250px|Angleškemu kralju Ivanu Plantagenetu se je počasi sesuval anžuvinski imperij, ki se je v naslednjem letu sesedel. april - Kralj Ivan ukaže umoriti bretonskega vojvodo in nečaka Arturja I., ki je bil po anžujskem dednem pravu bolj upravičen do nasledstva angleške krone kot kralj Ivan. Govorice o Arturjevi smrti razburijo tako upornike kot Ivanove zaveznike. Vojvodino Bretanjo nasledi Arturjeva polsestra Alicija Thouarška. Njeno starejšo polsestro in Arturjevo sestro Eleanoro drži v ujetništvu kralj Ivan, saj je upravičena tudi do angleškega prestola. Regentstvo nad Bretanijo prevzame Alicijin oče baron Gvido Thouarški, grofije Anjou se polasti francoski kralj Filip II. avgust - Francoski kralj Filip II. prične z obleganjem trdnjave Gaillard, ki je ključnega pomena za osvojitev Normandije, in hermetično zapre dostop do trdnjave. december - Ko kralj Ivan vidi, da so vsi poskusi, da bi odvrnil Francoze od obleganja, zaman, se vrne v Anglijo. 1204 ↔
Ostali dogodki po Evropi februar, marec - Galicijski knez Roman Mstislavič porazi Kumane. 4. november - Za umrlim holandskim grofom Dirkom VII. podeduje grofijo njegova hčerka Ada Holandska, ki se oženi z grofom Loona Ludvikom II. 12. december - Edina omemba nemškega pesnika Waltherja von der Vogelweida v pismu škofa Wolfgerja iz Passava. Almohadi preženejo z Balearov Almoravide (Banu Ghanija). Zadnji preostanek almoravidske dinastije še vlada Tunisu z okolico. Bosanski ban Kulin, ki je toleriral katarstvo, izreče zvestobo katoliški cerkvi. Papeška komisija ne ugotovi večjih nepravilnosti znotraj delovanja bosanske cerkve, čeprav je le-ta že prežeta s katarstvom. Angleški teolog Stephen Langton začne s standardizacijo Svetega pisma na poglavja v obliki, kot jo poznamo danes. Odstavljeni kijevski veliki knez Rurik Rostislavič s pomočjo Kumanov opelni Kijev. Bolgarski car Kalojan napade Srbijo, ki ji vlada Vikan Nemanjić in zasede Niš. 1204 ↔ Benediktanski menih Dominik Guzman se v spremstvu škofa Osme odpravi na Dansko po nevesto za kastiljskega kronskega princa Ferdinanda. Pogajanja so uspešna, a žal nesojena nevesta kmalu za tem huje zboli in umre. Na poti čez Francijo se Dominik seznani s katarstvom. 1214 ↔
Azija Novi japonski šogun postane Minamoto Sanetomo, ki pa ni nič več kot marioneta v rokah njegove matere Hodžo Masako in dedka Hodža Tokimase. Mongolija: Temudžin premaga Kereide, ki si jih nato priključi priključi konfederaciji plemen Hamag, vendar jih pomeša mednje.
Afrika Čad: muslimanski vojskovodja Dunama Dabbalemi iz dinastije Sayfawa postane vladar Kanemskega kraljestva.
Rojstva Abu Zakarija Jahja, sultan Hafsidskega sultanata († 1249) Elizabeta Švabska, kastiljska kraljica († 1235) Ibn Abi Usaibia, arabski zdravnik in zgodovinar († 1270) Jusuf II., almohadski kalif († 1224) Mindaugas, litvanski kralj († 1263) Peter II., savojski grof († 1268) Zakariya Qazvini, arabski učenjak, pisatelj († 1283)
Smrti 4. november - Dirk VII., holandski grof Artur I., bretonski vojvoda (* 1187) Dafydd ab Owain, valižanski kralj Gwynedda
Glej tudi
*