Vojvodina Furlanija () je bila langobardska vojvodina na območju sedanje Furlanije, ki je obstajala med leti 568 in 776. Bila je ena največjih domen v Veliki Langobardiji in pomemben blažilnik med langobardskim kraljestvom in Slovani,Thomas Hodgkin, Italija in njeni zavojevalci, vol. 5:160. Avari in Bizantinskim cesarstvom. Prvotno glavno mesto v provinci je bil rimski Oglej, langobardsko glavno mesto Furlanije pa je bil Forum Julii, današnji Čedad (italijansko Cividale del Friuli).
Skupaj z vojvodinami Spoleto, Benevento in Tridentinsko so si gospodarji Furlanije pogosto prizadevali vzpostaviti svojo neodvisnost od kraljeve oblasti s sedežem v Paviji, a neuspešno. Po pohodu Karla Velikega na Langobardijo in porazu kralja Deziderija leta 774 je zadnji furlanski vojvoda Hrodgaud vladal do leta 776. Po njegovi smrti je bila Furlanija vključena kot Furlanska marka v Karolinško cesarstvo. thumb|Zgodovinska zastava Furlanije Zgodovina
Langobarski kralj Alboin je po zavzetju Beneške pokrajine imenoval svojega nečaka Gisulfa I. za 'vojvodo' 'Forum Iulii' '(Furlanije) s sedežem v Čedadu. Gisulf je tam nastanil izbrane langobardske "farae" (družinska združenja).Paulus Diaconus, Historia gentis Langobardorum II, Kap. 9, hrsg. Ludwig Bethmann und Georg Waitz, in: Monumenta Germaniae Historica, Scriptores rerum Langobardicarum et Italicarum saec. VI–IX, Hahn, Hannover 1878 Furlanija je na vzhodu mejila na Julijske Alpe, na severu na Karnijske Alpe, na zahodu pa se nahaja pozneje ustanovljena Vojvodina Ceneda, ob Tilmentu, in na jugu na Eksarhat Ravena, kateremu je pripadala jadranska obalna regija. Poleg Vojvodine Furlanije so bile med največjimi vojvodinami Lombardskega kraljestva še Benevento, Spoleto in Trento. Pomembnost ustanovitve Furlanije je bila njena lega na meji s Slovenci, Avari in Bizantinskim cesarstvom. Thomas Hodgkin: Italy and her Invaders, Vol VI, S. 36ff
Grasulf I. in Gisulf II. sta vzpostavila stik z bizantinskim eksarhom Romanusom in s kraljem Austrazije Childebertom.Thomas Hodgkin: Italy and her Invaders, Vol VI, S. 45ff
Okoli leta 610 so Furlanijo napadli in ropali Avari. Gisulf II. je bil pri obrambi ubit. Glavno mesto Forum Julii Čedad je bil oropan, ženske in otroci so bili ugrabljeni in odvedeni v Panonijo, moški pa ubiti. Pod vodstvom njegovih sinov Tasa in Kakoja (610-616) je bila vojvodina razširjena na Vzhodno Tirolsko in najbolj zahodno poselitev Slovanov v Alpah, kjer je sedaj kraj Windisch-Matrei, katerega ponemčeno ime pove, da gre za slovensko naselbino morda "Slovenski mitrej". Po padcu rimskega cesarstva so območje naselili alpski Slovani in je bilo vključeno v slovansko kraljestvo Karantanije. Po umoru patricija Gregorja v Opitergiumu (Oderzo) je vojvodstvo prevzel njegov stric Grasulf II..Thomas Hodgkin: Italy and her Invaders, Vol VI, S. 50ff
Ko je vojvoda Pemmo padel v nemilost, je kralj Liutprand na mesto vojvode leta 739 postavil Ratchisa.Historia Langobardorum VI, 51 Leta 742 je Ratchis spremljal kralja Liutpranda v kampanji proti uporniškemu "vojvodi" Transamundu iz Spoleta.Historia Langobardorum VI, 56
Ko je kralj Liutprand in kmalu zatem tudi njegov nečak in naslednik Hildeprand umrl, je bil Ratchis leta 744 izvoljen za kralja, njegov brat Ajstulf pa je postal "vojvoda" Furlanije. Ko je Ajstulf postal kralj leta 749, je Vojvodino Furlanijo predal svojemu zetu Anselmu. Ko pa je Anselm leta 751 postal opat samostana Nonantola, je vojvodski naslov nasledil Peter. Leta 774 je Karel Veliki imenoval Hrodgaud-a za vojvodo Furlanije , ko je premagal zadnjega kralja Lombardskega kraljestva Deziderija. Hrodgaud se je leta 776 postavil proti Karlu Velikemu, a je bil hitro premagan in umorjen.Fränkische Reichsannalen
S smrtjo Hrodgauda je Vojvodina Furlanije prenehala obstajati oziroma je postala po letu 776 do 828 Mejna grofija ali marka Frankovskega cesarstva.
Ob koncu 9. stoletja je bil teritorij vojvodine razdeljen na štiri mejne grofije (Furlanijo (z Istro), Karantanijo, Kranjsko (z Liburnijo) in Savsko ). Kasneje je del območja prišel pod oglejske patriarhe.Karl Joseph Freiherr von Czoernig, Ethonographie der Oesterreichischen Monarchie, K.-K. Hof- und Staatsdruckerei, Wien, 1857. pp. 34-35, bei Google-Books) Leta 952 je bilo nekdanje vojvodstvo Furlanije vključeno v Mejno grofijo Verona.
Pod Napoleonom je bil Géraud-Christophe-Michel Duroc imenovan za častnega vojvodo Furlanije.
Furlanski vojvode 568–581 Gisulf I. 581–590 Grasulf I., brat Gisulfa I.Vgl. John Martindale: The Prosopography of the Later Roman Empire. Bd. 3a. Cambridge 1992, S. 537 und S. 545; Norbert Wagner: Zur Herkunft der Agilofinger. In: Zeitschrift für Bayerische Landesgeschichte. Bd. 41 (1978), S. 19ff., hier S. 40. 590–610 Gisulf II. sin Grasulfa I. 610–616 Taso in Kako, sinova Gisulfa II.Paulus Diaconus, Historia Langobardorum IV, 37 616-? Grasulf II., brat Gisulfa II.Paulus Diaconus, Historia Langobardorum IV, 39 po 645-? Ago po 660-? Lupus po 664 Arnefrid po 666 Wechtar po 670 Landar po 688 Rodoald po 694 Ansfrit (uzurpator) pred 700 Ado (brat Rodoald; vendar ne vojvoda, ampak vršilec oz. namestnikPaulus Diaconus, Historia Langobardorum VI, 3) po 703 Ferdulf po 704 Corvulus 706–739 Pemmo 739–744 Ratchis (kralj Lombardije) 744–749 Ajstulf (kralj Lombardije) 749–751 Sv. Anselm († 3.3. 803) 751–??? Peter 774–776 Hrodgaud
Vojvode Karolinškega cesarstva Naslednji vladarji Furlanije so še vedno nosili naslov "dux Foroiulanus" (vojvoda Furlanije)Einhard, Vita Caroli Magni, vendar niso bili vojvode po rodu, temveč so bili vključeni v frankovski politični sistem in so izgubili svojo neodvisnost. 776–787 Marcarius 787–789 Unroch I. 789–799 Erik 799–808 Hunfrid 808–817 Ajo 817–819 Kadolah (Kadaloch, Cadalaunus) 819–829 Balderik
Mejni grofje Furlanije pod razdelitvi na marke thumb|Frankovska država po Verdunski pogodbi iz 843 in Mersenski pogodbi iz leta 870: Furlanska marka pripada Lotarinžanom thumb|Mejna grofija Verona okoli leta 1000 A.D. Državni zbor pri Wormsu (829), prinese reorganizacijo države Ludvika Pobožnega in soglasje njegovega sina Karla Plešastega o delitvi stare langobardske marke na štiri mejne grofije ali marke. 829–??? Unroch II. Del Lotar I.: 846–863 Eberhard 863–874 Unroch III. 874–888 Berengar I. Berengarjeva Mejna grofija Verona in Oglej: 891–924 Walfred
Viri Pavel Diakon/Paulus Diakonus: Zgodovina Langobardov/Historia Langobardorum. Prevajalci: Fran Bradač, Bogo Grafenauer in Kajetan Gantar. Založba Obzorja, Maribor, 1988. COBISS.SI-ID 3950592.
Literatura W. D. Foulke, Paul the Deacon. History of the Langobards, Philadelphia 1907, 1974, 2. Aufl. Wilfried Menghin: Die Langobarden. Theiss-Verlag, Stuttgart 1985. Jörg Jarnut: Geschichte der Langobarden, Stuttgart 1982. ISBN 3-17-007515-2.
Spletne povezave
Paulus Diaconus:History of the Langobards (englisch)
Sklici
Kategorija:Langobardi Kategorija:Bivše države na Apeninskem polotoku