Velecvetna magnolija (znanstveno ime Magnolia grandiflora) je vednozeleno drevo, ki je samoniklo na jugovzhodnem delu ZDA.
Opis Velecvetna magnolija lahko v višino doseže do 27,5 mGardiner, p. 144 in ima velike temnozelene liste, ki dosežejo v dolžino med 12 in 20 cm, v širino pa med 6 in 12 cm. Po spodnji strani so mehko rjavo dlakavi. Običajno ima drevo eno deblo, oblika krošnje pa je piramidasta. Cvetovi so smetanasto bele barve in imajo premer do 30 cm. Iz oplojenih cvetov se razvijejo 7,5–10 cm dolgi in 3–5 cm široki vijolični plodovi. Listi rastline so težki in odpadajo preko celega leta. Običajno pod drevesi naredijo debel sloj, zaradi česar pod drevesom običajno ne uspevajo druge rastline. Zgornja stran listov je zaščitena z debelo plastjo voska, zaradi česar rastlina dobro prenaša onesnaženost zraka, pa tudi sol.
Razširjenost in uporabnost Velecvetna magnolija najbolje uspeva na rahlo kislih, dobro odcednih tleh v sončnih ali polsenčnih zavetnih legah. Je priljubljena okrasna rastlina, ki dobro prenaša obrezovanje. V Veliko Britanijo so rastlino prinesli leta 1726, kasneje pa je postala priljubljena okrasna rastlina tudi v Franciji, kamor so prišli primerki iz Louisiane. O velecvetni magnoliji je leta 1731 v svoji knjigi The Gardeners' Dictionary na široko pisal že Philip Miller.Gardiner, p. 18
Les velecvetne magnolije je srednje težak, srednje trd in srednje žilav. Obdelan se ne zvija preveč in je zelo trpežen, zaradi česar je priljubljen za izdelavo pohištva, škatel, palet, žaluzij in vrat, pa tudi za furnir. Beljava lesa pri velecvetni magnoliji je rumenkasto bela, jedrovina pa je svetlo do temno rjave barve s pridihom rumene ali zelene.
Rastlina vsebuje različne fenole, med katerimi so magnolol, honokiol in 3,5′-dialil-2′-hidroksi-4-metoksibifenil, ki imajo antibakterijske lastnosti. Zlasti so učinkoviti proti Gram-pozitivnim bakterijam, učinkovito pa delujejo tudi proti glivicam.Antimicrobial activity of phenolic constituents of magnolia grandiflora L. Alice M. Clark, Arouk S. El-Feraly, Wen-Shyong Li, Journal of Pharmaceutical Sciences, August 1981, Volume 70, Issue 8, pages 951–952, Listi vsebujejo kumarine in sesquiterpenske laktoneCoumarins and sesquiterpene lactones from Magnolia grandiflora leaves. Yang MH, Blunden G, Patel AV, O'Neill MJ and Lewis JA, Planta medica, 1994, vol. 60, no 4, str. 390-390, , med katerimi so costunolid, partenolid, costunolid diepoksid, santamarin in rejnozin.Isolation and characterization of the sesquiterpene lactones costunolide, parthenolide, costunolide diepoxide, santamarine, and reynosin from Magnolia grandiflora L. Farouk S. El-Feraly and Yee-Ming Chan, Journal of Pharmaceutical Sciences, March 1978, Volume 67, Issue 3, str. 347–350,
Ekologija Drevo začne proizvajati semena pri starosti 10 let, višek moči pa doseže pri starosti okoli 25 let. Kaljivost semen je okoli 50%, razširjanje pa opravijo ptice (prepelice in purani) in različni sesalci, kot so veverice in oposumi.Halls, L. K. 1977. Southern magnolia/Magnolia grandiflora L. In Southern fruit-producing woody plants used by wildlife. p. 196-197. USDA Forest Service, General Technical Report SO-16. Southern Forest Experiment Station, New Orleans, LA.
Taksonomija Magnolia grandiflora je Carl Linnaeus opisal v svoji 10. izdaji Systema Naturae leta 1759, njegov opis pa je temeljil na Millerjevih zapisih. Znanstveno ime izvira iz latinskih besed grandis "velik" in flor- "cvet".Callaway, str. 99
Reference
Dodatni viri
Zunanje povezave
United States Department of Agriculture Plants Profile for Magnolia grandiflora (southern magnolia) Magnolia grandiflora Magnolia Grandiflora v Audubonovi Birds of America Magnolia grandiflora fotografije na bioimages.vanderbilt.edu
Kategorija:Magnolijevke Kategorija:Okrasna drevesa Kategorija:Flora Severne Amerike Kategorija:Taksoni, opisani leta 1759 Kategorija:Zdravilne rastline Kategorija:Rastline z belimi cvetovi in več kot šestimi venčnimi listi