thumb|Magnetno resonančni posnetek požiranja v realnem času. Požíranje je kompletno motorično dogajanje, deloma hoteno deloma refleksno, pri katerem pride hrana iz ust skozi žrelo v požiralnik in s peristaltiko naprej v želodec.http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5534204/poziranje?query=po%C5%BEiranje&SearchIn=All, SLovenksi medicinski e-slovar, vpogled: 20. 3. 2018. Požiranje je pomemben del hranjenja oziroma pitja. Če dogajanje požiranja ni učinkovito, lahko snov (na primer goltljaj hrane, pijače ali zdravila) zaide v sapnik in povzroči aspiracijo ali celo dušenje. Med dejanjem požiranja se poklopec (epiglotis), ki od spredaj in zgoraj zakriva vhod v grlo, zapre, kar uravnava požiralni refleks.
Količina snovi, na primer grižljaj hrane ali požirek tekočine, ki je pripravljen v ustih za požiranje ali ki prehaja skozi žrelo in požiralnik, se imenuje bolus.http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508499/bolus?query=bolus&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 3. 2018.
Potek Požiranje je zapleten fiziološki proces hotenih in refleksnih dejavnosti in vključuje 26 parov mišic in 5 možganskih živcev. Pri procesu je potrebno usklajeno delovanje ust, žrela, grla in požiralnika.Kovačič S. Nevrološki bolniki in težave zaradi drobljenja tablet. Farm Vestn 2015; 66: 23-27. Požiranje lahko razdelimo v štiri faze:Groleger Sršen K., Korošec B. Ocenjevanje poširanja pri otrocih. Rehabilitacija - letn. XII, supl. 1 (2013): 63-73. pripravljalna faza (priprava v ustih) – hrana se oblikuje v bolus; začetek požiranja v ustih (oralna transportna faza) – bolus se prenese iz ustne votline v ustno žrelo (orofarinks); nadaljevanje požiranja v žrelu (faringealna faza) – jezik hrano potisne naprej do žrela; do te stopnje je požiranje hoteno, saj je premikanje ustnic in jezika pod zavestnim nadzorom; faza požiranja, ki poteka v požiralniku (ezofagealna faza) – je povsem refleksna, pri čemer se zapre dihalna pot in zatesni nosna votlina, hrana potuje s peristaltičnim valom po požiralniku do želodca.
Motnje požiranja Pri motnjah v požiranju govorimo o disfagiji. Posamezna faza požiranja je lahko v celoti ali samo delno motena. Vzroki za nastanek teh motenj so lahko: nevrološki – bolniki imajo težave v procesu kontrole požiranja. Motena je mišična kontrola, predvsem hitrost in koordinacija gibov. Vzroki so lahko na primer preživela možganska kap, parkinsonova bolezen, multipla skleroza, demenca; strukturni psihološki iatrogeni
Sklici
Kategorija:Refleksi Kategorija:Fiziologija