Štefan III. Moldavski, poznan kot Štefan Veliki (romunsko Ștefan cel Mare), moldavski knez, * med 1433 in 1440, † 2. julij 1504, Suceava.
Štefan Veliki, vladar iz dinastije Bogdan-Mușat, je poznan po neumornem bojevanju za samostojnost kneževine Moldavije. S svojim dolgim, odločnim in spretnim vladanjem (1457-1504) je kneževini zagotovil notranjo stabilnost in v bojih z osmanskimi Turki zunanjo prepoznavnost. Vzpodbudil je zidavo cerkva in samostanov, ki dajejo danes s samosvojo arhitekturo in poslikavo moldavski pokrajini značilen kulturni pečat.
Prvih 13 let je Štefanovo vladanje ogrožal njegov predhodnik in tekmec Peter Aron, ki je skušal s pomočjo ogrskega kralja Matije Korvina ponovno priti na prestol. Štefan se je povezal s poljskim kraljem Kazimirjem IV., s katerim sta imela skupen interes v varovanju trgovske poti po Dnestru v Črno morje. Lojalnost Turkov si je Štefan v tem času zagotovil s plačevanjem davka. Leta 1465 je iztrgal s turško pomočjo iz ogrskih rok pomembno trdnjavo-pristanišče v delti Donave , Kilijo. Po Aronovi smrti je leta 1473 Turkom nehal plačevati davek, se povezal z Matijo Korvinom in se začel boriti proti sultanu Mehmedu II., ki je bil leta 1456 zavzel Konstantinopel in prodiral na Balkan. Leta 1475 je z zvito taktiko v bitki pri Vaslui-ju premagal mnogo številčnejšo turško vojsko, a se je moral že naslednje leto, po porazu pri kraju Valea Albă (v komuni Războieni), umakniti na Poljsko. Ker pa Mehmed II., ki je tedaj vodil vojsko osebno, ni mogel zavzeti najpomembnejših moldavskih trdnjav, se je Štefan kmalu lahko vrnil iz pregnanstva.
Štefan si je zaman prizadeval, da bi za boj proti Turkom pridobil pomoč iz krščanske Evrope. Zavezništvo sosednje kneževine Vlaške si je skušal zagotoviti tako, da je večkrat vdrl vanjo in na njeno čelo postavil svojega človeka, a so Turki vsakokrat na vlaški prestol vrnili prejšnjega vladarja ali prisilili novega, da jim je prisegel zvestobo. Ko so leta 1479 s Turki sklenili mir Benečani, Ogri in Poljaki, Štefanu ni preostalo drugega, kot da je Turkom obljubil, da bo spet plačeval davek. A tedaj je umrl sultan Mehmed II. (1481) in spor med njegovima sinovoma je Štefanu ponovno vzbudil upanje na uspeh; spet se je začel boriti. Vendar je bil prešibak. Novi sultan Bajazid II. je leta 1484 zavzel Kilijo in Moldavijo, njegov krimski vazal Mengli I. Geraj pa trdnjavo-pristanišče v ustju Dnestra Cetateo Albo (danes Bilgorod-Dnistrovski). Bajazid je zapustil Moldavijo šele, ko se mu je prišel Štefan poklonit osebno.
Po smrti Kazimirja IV. (1492) je nerazumevanje z novim poljskim kraljem Ivanom Albertom pripeljalo do hudega poljsko-moldavskega spora. Ivan Albert je z vojsko oblagal Štefanovo prestolnico Suceavo, ki pa je ni mogel zavzeti. Štefan je poljsko vojsko, ko se je vračala skozi Bukovino, pričakal v zasedi in jo večino uničil. Štefana je nasledil sin Bogdan III. Poreklo in prihod na oblast
Štefanovo rojstvo postavljajo zgodovinarji v čas med leti 1433 in 1440. Bil je sin moldavskega vladarja Bogdana II. (1449-51), ki ga je leta 1451 zahrbtno umoril sorodnik Peter IV./III. Aron. Ta je, potem ko se je znebil tekmeca Aleksandra II., zavladal Moldaviji.
Po očetovem umoru je Štefan dobil zatočišče pri ogrskem regentu Ivanu Hunyadiju in kasneje na Vlaškem. S pomočjo vlaškega kneza Vlada III. TepešaŠtefan se je z Vladom III. poznal že iz časa, ko je Vlad III. bival na dvoru Štefanovega očeta Bogdana II., kjer je našel zatočišče (1450), potem ko je bil Vladov oče ubit in je vlaški prestol zasedel tekmec se je spomladi 1457 vrnil v Moldavijo in v dveh bitkah premagal Petra Arona. Aron je zbežal na Poljsko, kjer je dobil zaščito poljskega kralja Kazimirja IV. Prva leta vladanja. Utrjevanje oblasti
thumb|Kneževina Moldavija v letu 1483. Štefan je takoj napadel Poljsko, a sta se že aprila 1459 s Kazimirjem sporazumela: Kazimir je Aronu odrekel gostoljubje; Štefan je (tako kot njegovi predhodniki) poljskemu kralju priznal suverenost; vladarja sta si obljubila podporo v primeru napada od zunaj. Aron je zapustil Poljsko in se zatekel na območje Seklovglej pripombo v poglavju Pod ogrskimi kralji v ogrski Transilvaniji. Štefan je zato v letu 1461 večkrat vdrl v to območje, potem pa je Aron dobil zatočišče v Budimu pri ogrskem kralju Matiji Korvinu. Ta je Aronovo prisotnost izkoristil za pritisk na Štefana, saj si je prizadeval ponovnotako kot v času ogrskega kralja Karla I. dobiti Moldavijo pod ogrski vpliv.
Štefan je nadaljeval s plačevanjem davka Turkom, ki ga je plačeval že njegov predhodnik, in si tako z njihove strani zagotovil mir. Naklonjenost je Turkom kazal sprva tudi s svojimi dejanji: izgnal je frančiškane, ki so v Moldaviji agitirali za katoliško vero in križarsko vojno proti Turkom. Zgodaj leta 1462 je napadel Vlaško, ker je Vlad III. začel vojno s Turki.
Marca 1462 je v Suceavi ponovno sklenil sporazum s Kazimirjem IV. in mu obljubil, da bo ponovno osvojil Kilijo, pomembno trdnjavo v delti Donave, ki je bila od leta 1448 v ogrskih rokah. Obvezo je skušal izpolniti že v juniju. 8 dni je skupaj s turško mornarico oblegal Kilijo, ki so jo branili ogrska posadka in 7.000 mož Vlada III. Štefan trdnjave tedaj ni osvojil; pri obleganju je bil resno ranjen, poškodba leve noge ga je potem spremljala vse življenje.
thumb|Samostan Putna, ustanovljen leta 1466 v počastitev zavzetja Kilije. Štefan je znova prišel pred Kilijo januarja 1465, jo dva dni bombardiral, tretji dan pa se je ogrska posadka vdala. Ker je Kilijo zahteval zase tudi novi, od Turkov postavljeni vlaški knez Radu III., mlajši brat Vlada III.Vlad III. je konec leta 1462 prišel v Transilvanijo prosit Matijo Korvina za pomoč proti Turkom, ta pa ga je dal zapreti v grad Višegrad, kjer je tičal do poletja 1475, je trdnjava postala mesto stalnega konflikta med kneževinama. V počastitev zavzetja Kilije je dal Štefan naslednje leto zgraditi cerkev Marijinega zaspanja, ki je postala glavni objekt samostana Putna, posvečenega leta 1470. Poljaki so po dogovoru Štefanu prepustili trdnjavo Hotin na Dnestru.
Poleti 1467 so v sosednji Ogrski transilvanski stanovi sklenili, da se bodo z orožjem uprli povišanju davkov Matije Korvina. Štefan jim je obljubil pomoč. Ko pa je ogrski kralj dejansko prihrumel z vojsko v Transilvanijo, se stanovi niso borili. Kljub temu jih je Korvin strogo kaznoval in z vojsko prodrl globoko v Moldavijo (zavzel je mesta Baia, Bacău, Roman in Târgu Neamț). Potem pa je Štefan zbral vojsko in 15. decembra Korvina v bitki pri Baiji hudo porazil; ranjeni Matija je s pomočjo naklonjenih mu moldavskih plemičev komaj ušel z bojišča; še pred koncem leta so Štefanovi ljudje 60 Matijevih pristašev polovili in usmrtili.
Leto 1470 je bilo izredno razgibano. Februarja je Štefan napadel Vlaško ter razrušil dva najpomembnejša vlaška trgovska centra na Donavi, Brăila in Târgul de Floci. Avgusta so Tatari vdrli v Moldavijo, a jih je Štefan premagal v bitki pri Lipnici blizu Dnestra. Zgradil je novi trdnjavi Orheiul Vechi in Soroca. Vlaška vojska je brezuspešno oblegala Kilijo. Decembra pa je z najetimi sekelskimi četami iz Transilvanije vdrl v Moldavijo Štefanov tekmec Peter Aron. Štefan je očitno napad pričakoval in Arona premagal pri mestu Târgu Neamț. Aron je prišel v ujetništvo in bil skupaj s podporniki, med katerimi je bil tudi Štefanov svak in kancler Aleksa, usmrčen. Z Aronovo smrtjo so postale grožnje s strani Matije Korvina manj nevarne in Štefan se je začel z njim pogajati. Bojevanje s sultanom Mehmedom II.
Turki so vse bolj pritiskali na Štefana, naj jim izroči trdnjavi Kilijo in Cetatea Albo (danes Bilgorod-Dnistrovski v Ukrajini). Štefan je odgovoril tako, da jim leta 1473 ni plačal davka. Že prej je navezal prijateljski stik z Uzun Hasanom, vladarjem plemen Ak Kojunlu (belih ovc)mongolsko-turška plemena Ak Kojunlu so obvladovala ozemlje Anatolije, Iraka in zahodnega Irana. Izkoristil je vojno med Mehmedom II. in Uzun Hasanom v Anatoliji in napadel Vlaško. V tridnevni bitki (18.-20. novembra 1473) je premagal vlaško vojsko pri kraju Râmnicu Sărat, zasedel Bukarešto in na vlaški prestol postavil svojega pristaša Basaraba III. A že pred koncem leta je Radu III. s turško pomočjo ponovno zavzel Vlaško.
Potem ko se je to še kar ponavljaloleta 1474 je Basarab III. pregnal Raduja III., ta se je s Turki spet vrnil na prestol, na kar ga je Štefan ponovno pregnal je Mehmed II. pozno leta 1474 s 120.000 možmi in ob podpori Vlahov vdrl v Moldavijo. Štefana so podprli Poljaki in Ogri, a razmerje moči je bilo vendarle 3:1 v korist napadalcev. Štefan je bil prisiljen umikati se. 10. januarja 1475 pa je prišlo v bitki pri Podul Înalt (pomeni Visoki most) blizu kraja Vaslui do preobrataturški vojski je poveljeval gejlerbeg (guverner) Rumelije, Hadım Sulejman-paša. Štefan je izpeljal prevaro z rogovi, ki je Turke pognala v brezglavi beg, tako da so jih, bežeče, Moldavci še tri dni zasledovali in pobijali. Dogodek se je iztekel v eno največjih zmag nad Turki. Zmago je opazila vsa Evropa. Papež Sikst IV. je Štefana pohvalil. Ko pa je Štefan prosil za pomoč v boju proti Turkom, ni dobil ničesar. Papeža ni prepričalo niti prigovarjanje Benečanov (ki so se tudi borili proti Turkom), naj raje podpira Štefana kot Matijo Korvina.
V tem času je Štefanov svak Aleksander na čelu moldavskih čet zavzel kneževino Teodoro na Krimu, a so jo Turki kmalu spet zavzeli nazaj in Aleksandra in njegove pristaše usmrtili.
Ker je vlaški knez Basarab III. ob napadu na Moldavijo sodeloval s Turki, sta se Štefan in Matija Korvin povezala in sklenila, da ga bosta na vlaškem prestolu zamenjala z Vladom III. Tepešom, ki je že 13 let tičal v ogrskem ujetništvu; tako sta za vedno nameravala končati spore med Moldavijo in Vlaško. Vendar Korvin ob prvem napadu (poleti 1475) Štefana z vojsko ni podprl.
thumb|Srednjeveška trdnjava Suceava v letu 2015. Leta 1476 je Mehmed II. pripravil napad na Moldavijo. Na sultanov ukaz so za uvod v Moldavijo vdrli krimski Tatari, a Štefan jih je s svojo vojsko zaustavil. Povezal se je s Tatari Zlate horde, da so vdrli na Krim in Krimski Tatari so se morali vrniti branit svoj dom. Junija je sultan osebno popeljal vojsko proti Štefanu, ki so mu pomagale ogrske čete. Štefan je uporabil strategijo požgana zemlja, a se spopadu ni mogel izogniti. V Bitki pri kraju Valea Albă (v komuni Războieni, 26. julija 1476) je bil poražen, tako da je moral poiskati zatočišče na Poljskem. Vendar turška vojska ni mogla zavzeti trdnjav Suceava in Neamț. Težave z oskrbo in izbruh kolere v turškem taboru so jo prisilili, da je zapustila Moldavijo, kar je Štefanu omogočilo vrnitev.
Novembra 1476 sta Štefan z moldavsko in Vlad III. z ogrsko vojsko vdrla v Vlaško in Vlad III. je na vlaškem prestolu zamenjal Basaraba III. A že januarja 1477 so Turki prihrumeli nad Vlaško, jo zavzeli in masakrirali Vlada III. in njegove pristaše. Na vlaški prestol so spet postavili Basaraba III. Kmalu pa je spet napadel Štefan in na prestol postavil Basaraba IV.
Štefan je po diplomatski poti ponovno poskušal dobiti pomoč evropskih kristjanov. Da bi pri njih okrepil svojo verodostojnost, je 22. januarja 1479 ponovno podpisal pogodbo s Poljaki, v kateri se je zavezal, da bo osebno prisegel zvestobo Kazimirju IV., v Evropi zelo spoštovanemu vladarju, če bo ta to zahteval. A prav tedaj so Benečani s Turki sklenili mir. Aprila so to storili tudi Ogri in Poljaki. Ko se je še Basarab IV. priklonil sultanu, ni Štefanu preostalo drugega, kot da se s Turki pobota. Maja 1480 jim je obljubil, da bo spet plačeval davek. Kljub temu je še enkrat poskušal postaviti na vlaški prestol svojega človeka, to pot nekega Mircea (ki bi lahko bil Štefanov sin), a mu ni uspelo.
Bojevanje s sultanom Bajazidom II.
Leta 1481 je umrl sultan Mehmed II. Spor med njegovima sinovoma, Bajazidom in Cemom je Štefanu omogočil, da je junija vdrl v Vlaško, pri kraju Râmnicu Vâlcea premagal Basaraba IV. in na prestol postavil Vlada Meniha, polbrata Vlada III. A se je Basarab IV. s pomočjo Turkov spet vrnil na prestol.