Poslovno potovanje je povratno potovanje, zaradi službenih potreb delovne organizacije. Business trip. (b. d.). V Collins English Dictionary. Pridobljeno s https://www.collinsdictionary.com/dictionary/english/business-trip
Globalizacija je v današnjih časih vse večji svetovni trend, katere namen je, da gospodarstvo postane brez meja in medsebojno povezano. Podjetja niso več vezana na domače meje in lahko vodijo kakršnekoli poslovne aktivnosti okoli vsega sveta, zato je povsem običajno, da so poslovna potovanja v porastu. Chuang, Y. S. (2010). Balancing the stress of international business travel successfully: The impact of work-family conflict and personal stress. Journal of Global Business Management, 6(2), 1–9.
Razlogi za poslovna potovanja:Doyle, J. in Nathan, M. (2001). Wherever Next? Work in a Mobile World. London: The Industrial Society. Strokovni razvoj in udeležba na kongresih Trženje ali spodbujanje novega ali obstoječega izdelka Obisk mesta projekta z namenom evalvacije Krepitev odnosa s strankami Krepitev zvestobe zaposlenih do podjetja Oblikovanje novih partnerstev Mreženje Prepoznavanje trendov in novih trgov Sestanki na drugih lokacijah podjetja Obiski strank, dobaviteljev ali partnerjev Obiskovanje konferenc in sejmov
Ljudje, ki potujejo zaradi poslovnih razlogov, so uvrščeni v skupino turistov glede na Svetovno turistično organizacijo (UNTWO). V akademski literaturi pa sta delo in turizem obravnavana kot dve raznoliki in kontradiktorni področji življenja. Svetovna turistična organizacija turiste definira kot porabnike, raje kot proizvajalce. Skozi leta poslovna potovanja naraščajo in predstavljajo kar 14% mednarodnega turističnega trga (World Tourism Organization UNTWO, 2014). V študiji je UrielyUriely, N. (2001). ’Travelling workers’ and ’working tourists’: Variations across the interaction between work and tourism. International Journal of Tourism Research, 3(1), 1–8. predstavil tipologijo popotnikov, ki združujejo delo in prosti čas. Deljeno na motivacijo za potovanje čez spektrum dela na enem koncu in turizma na drugem, je opredelil 4 tipe: potujoče strokovne delavce, migrantske turiste, neinstitucionalizirane delovne turiste in turiste, ki na potovanjih opravljajo svoje delo. Naraščajoče število ljudi, ki se udeležujejo poslovnih potovanj, bi lahko pojasnili s potrebo po interakcijah v živo, ki so izrednega pomena za poslovno aktivnost, kljub višji uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij kot so email, WhatsApp, Skype, Facebook in druge platforme. Komunikacija v živo je izrednega pomena za poslovni uspeh in je pomembna za reševanje konfliktov, pogajanje pogodb, ukvarjanje s tekočimi sporazumi in za razvijanje pozitivnega, uspešnega in interaktivnega razmerja.Govindarajan, V. in Gupta, A. K. (2001). The Quest for Global Dominance. San Francisco, CA: Jossey-Bass.
Prevalenca poslovnih potovanj je pri moškem spolu, z višjo izobrazbo, višjim prihodkom in z več delovnimi izkušnjami. Torej so poslovna potovanja povezana s članstvom v priviligirani socialni kategoriji. Poslovne potnike povezujemo tudi s pripravljenostjo, da plačajo več, kot so povprečne cene za prevoz in nastanitev, ker so nefleksibilni v izbiri datumov.Carlsson, F. (2003). The demand for intercity public transport: The case of business passengers. Applied Economics, 35(1), 41–50.
Kritičen pregled literatureCohen, S. A. in Gössling, S. (2015). A darker side of hypermobility. Environment & Planning A, 47(8), 1666–1679., ki se navezuje na poslovna potovanja je pokazal, da “hipermobilnost“ poslovnih potnikov vključuje pozitivne posledice, kot so: kozmopolitanska identiteta, razširjeno razumevanje kulturnih razlik, povečanje odprtosti mišljenja in okrepljen profesionalni status. Kljub temu pa avtorji trdijo, da je ”hipermobilnost” preveč glamurizirana in poudarjajo psihološke, čustvene in socialne stroške, ki jih prinesejo pogosta poslovna potovanja, kot temno stran hipermobilnosti. Pomembna je tudi subjektivna izkušnja potovanj, kot so občutki dezorientacije, osamljenosti in izolacije, kot tudi socialni stroški na račun prijateljstva in na ravni skupnosti. Težave in stroški, ki se pojavljajo pri službenih potovanjih, so službeni pogoji, organizacija dela in potnikovo zdravje. ŠtudijeEspino, C. M., Sundstrom, S. M., Frick, H. L., Jacobs, M. in Peters, M. (2002). International business travel: Impact on families and travellers. Occupational and Environmental Medicine, 59(5), 309–322.Fisher, S. in Cooper, C. (1990). On the move. New York: Wiley.Liese, B., Mundt, K. A., Dell, L. D., Nagy, L. in Demure, B. (1997). Medical insurance claims associated with international business travel. Occupational and Environmental Medicine, 54(7), 499–503. predvidevajo, da naj bi pogosta službena potovanja lahko vodila do fizičnega in emocionalnega distresa, zaradi različnih razlogov, kot so odsotnost od doma, nestabilni ciklus spanja in prehranjevalne navade, srečanje z drugimi kulturami in izpostavljenost okužbam. Številne študije so poskušale identificirati in izmeriti faktorje stresa v različnih fazah poslovne poti.DeFrank, R., Konopaske, R. in Ivancevich, J. (2000). Executive travel stress: Perils of the road warrior. Academy of Management Executive, 14(2), 58–71.Leider, R. J. (1991). Till travel do us part (stress caused by family separation resulting from business travel). Training and Development, 45(5), 46–51.Westman, M. (2004). Strategies for coping with business trips: A qualitative exploratory study. International Journal of Stress Management, 11(2), 167–176.Westman, M., Etzion, D. in Gattenio, E. (2008). International business travels and the work-family interface: A longitudinal study. Journal Of Occupational And Organizational Psychology, 81(3), 459–480. Stres na poslovnih potovanjih Študija De Frank idr.je predstavila trojno tipologijo stresa: Pre-potovalni stres, ki izvira iz pričakovanja odsotnosti od doma in potrebo po obvladovanju dela, družine in potovalnih ureditev Med-potovalni stres, ki se povezuje z različnimi faktorji, kot so vrste na letališčih, nepričakovane zamude, dolgi leti, sprememba časovnih pasov, potreba po komuniciji v tujem jeziku in skrb glede družinskih članov, ki so jih pustili doma Po-potovalni stres, ki ga spodbuja potreba po zapiranju vrzeli nakopičenega dela v pisarni in občutek krivde glede družinskih članov
Stopnja stresa je v različnih fazah različno visoka. Stresor s strani družine se največkrat pojavlja v času odhoda in prihoda, zaradi pre-potovalne priprave in nezmožnosti potnika, da preživi čas z družino zaradi velike količine službenega dela in upoštevanja urnika. Temu sledijo konfliktne potrebe, ki jih ima utrujeni in preobremenjeni potnik in družinske potrebe po končanem potovanju. Te potrebe vključujejo otrokove aktivnosti, šport, delo na vrtu in gospodinjska dela. Bolje kot se potnik lahko prilagaja različnim kulturam in se drži ustaljenega načina poslovanja, manj stresa bo med potovanjem doživljal. Bolj odprto miselni potniki bodo namreč bolj samozavestni v njihovi sposobnosti interpretiranja neznanih kulturnih razmer in komuniciranja na njihov način.
Med poslovno potovalno fazo je stres stopnja, ki obstaja med osebo in okoljem. Stres je nekaj, kar izhaja iz zaznavanja mednarodnega poslovnega potnika glede potrebnega ravnovesja med pričakovanji in povpraševanjem glede delovne uspešnosti ter sposobnostjo potnika, da se odziva na zahteve, ki že obstajajo v organizaciji in osebni družini. Stres se lahko pojavi, če organizacija ne zagotavlja ustreznih načinov za pomoč in izpolnjevanje potreb poslovnega potnika, ali osebne sposobnosti potnika ne izpolnjujejo potrebnih zahtev in povzročijo napako ter frustracije.
Westman predpostavlja podobne vire stresa, ampak ponuja model štirih, vključujoč fazo planiranja poti, fazo potovanja, fazo bivanja na destinaciji in fazo vračanja domov. Stopnja stresa naj bi bila najvišja pred potjo in naj bi se nižala skozi sledeče faze.
Poslovna potovanja in družina Zaradi zahtev, da zapustijo družino in pisarno se poslovni potniki soočajo z vzdrževanjem družinske odgovornosti in povezanosti z njihovimi otroki. Te težave lahko povzročajo stres, obremenitev in konflikt med službenimi in družinskimi potrebami.Netemeyer, R., Boles, J. in McMurrian, R. (1996). Development and validation of work-family conflict and work family conflict scales. Journal of Applied Psychology, 81(4), 400–410.
Konflikt med delom in družino je dvosmeren. Razlikujemo lahko med dvema vrstama konfliktov: (1) Situacije, v kateri pritiski dela ovirajo delovanje doma; in (2) konflikt družinskega dela, ki se nanaša na pritiske doma, ki motijo delo na delovnem mestu. Konflikt med delom in družino mediira razmerje med konfliktom dela in družinskim konfliktom skozi zadovoljstvo z življenjem. Natančneje, konflikt na delovnih in družinskih področjih vodi do višjih ravni konflikta med delom in družino, ta pa se nanaša na nižje zadovoljstvo z življenjem.Kopelman, R. E., Greenhaus, J. H. in Connolly, T. F. (1983). A model of work, family, and interrole conflict: A construct validation study. Organizational Behavior and Human Decision Processes, 32(2), 198–215.
Delavci z večjimi pričakovanji za delo in delavci, ki so imeli večje število družinskih vlog (zakonec in / ali starš), so poročali o večjemu konfliktu med družino in delom. Ta konflikt proizvaja višje stopnje nezadovoljstva pri delu, več fizičnih zdravstvenih težav in več izgorelosti.Cooke, R. A. in Rousseau, D. M. (1984). Stress and strain from family roles and work-role expectations. Journal of Applied Psychology, 69(2), 252–260. Poslovno potovanje je prav tako bolj stresno za tiste vodstvene delavce, ki so poročeni in imajo mlade družine. Skoraj 75 odstotkov poročenih potnikov poroča, da je težko biti dlje od doma, v primerjavi s samo 50 odstotki njihovih ne-poročenih kolegov.
Socialna podpora zagotavlja veliko pomoč za zmanjšanje posameznih stresnih in družinskih konfliktov. Konflikt med družino in delom mediira razmerje med pričakovanji pri delu, konfliktom v delovnem okolju, vključitvijo zaposlenih in vključitvijo družine, da bi tako ohranili kakovost dela in kakovost družinskega življenja. Natančneje, posamezniki, ki so poročali o višjih pričakovanjih pri delu, večjem delovnem konfliktu in večji vključenosti na področju zaposlitve in družine, so imeli večji konflikt med delom in družino. Konflikt dela in družine napoveduje zmanjšano raven kakovosti delovnega življenja in kakovosti družinskega življenja. Socialna podpora lahko zmanjša obremenitve službenih potovanj in konflikte s strani družinskih dejavnikov. Posamezniki, ki so zaznali vlogo stresorjev in časovnih zahtev v svojem okolju, so bili podprti na delovnem področju, pa tudi s strani družinskih članov. Zato je lahko socialna podpora pomemben mehanizem spopadanja, ki ga je treba uporabiti za reševanje napetosti in konfliktov med delom in družino ter njenim vplivom na zaznane stresorje. Ta vidik kaže, da posamezniki razvijajo močne socialne podporne vire in omrežja tako na delovnem mestu kot doma. Ta povezava bo imela funkcijo, da zaposleni dojemajo nižji stres iz družinskega in delovnega življenja. Socialna podpora s strani družine, organizacije in prijateljev zagotavlja ne le koristno funkcijo za zmanjšanje dejanskih stresov in vsakršnega konflikta med delom in družino, koristi tudi obema stranema za vzpostavitev odnosa in zavezanosti.
Kaj počnejo poslovni potniki na poti
Namen potovanja bi lahko opredelili kot doseganje destinacije, čas potovanja pa bi označili kot prazen, neproduktiven čas.Lyons, G., Jain, J. in Holley, D. (2007). The use of travel time by rail passengers in Great Britain. Transportation Research Part A, 41(1), 107–120. V primeru poslovnih potovanj je potovalni čas dejansko “produktiven“, tako z vidika potnika kot z vidika delodajalca.