Marvan Yousef Mohamed Rashid Lekrab al Šehi (), emiratski pilot in terorist ter eden od povzročiteljev napadov 11. septembra, * 9. maj 1978 Združeni arabski emirati † 11. september 2001, Manhattan, New York.
al Šehi je bil ugrabitelj in terorist iz Združenih arabskih emiratov, ki je sodeloval v terorističnih napadih 11. septembra 2001 v ZDA. Po ugrabitvi letala je pilotiral Let 175 United Airlines, s katerim je trčil v južni stolp WTC.
al Šehi je kot študent leta 1996 odšel v Nemčijo študirati, kjer je spoznal Mohameda Atto, Ziada Jarraha in Ramzija bin-Sinbhana, kjer so skupaj sestavili hamburško ekipo. Po zaprisegi, da bodo življenja končali za njih mučeniške smrti, so postali vodje napadov 11. septembra. Konec leta 1999 so al Šehi, Atta, Jarrah in bin al-Shibh odpotovali v teroristična taborišča za usposabljenje v Afganistanu in se srečali z Osamo bin Ladnom, ki jih je zaprosil za napade v ZDA. V ZDA je al Šehi prispel maja 2000, en mesec pred Atto. Oba sta se učila na Floridi v podjetju Huffman Aviation, obema je FAA decembra 2000 dodelila pravice za samostojno letenje.
al Šehi se je na napad temeljito pripravljal, zato se je sestajal z Atto in drugimi ugrabitelji v tujini. 9. septembra 2001 je odpotoval iz Floride v Boston, kjer je ostal v hotelu Milner do 11. septembra. 11. septembra 2001 zjutraj se je al Šehi vkrcal na let 175 United Airlines, 28 minut po vzletu pa so s somišljeniki ugrabili letalo. al Šehi je prevzel nadzor nad letalom in ob 9:03 letalo popeljal v južni stolp WTC-ja s hitrostjo 870 km/h. al Šehi je bil izmed štirih pilotov najmlajši. Trk letala United 175 je bil edini v živo preko televizije prenašan trk. Južni stolp se je zrušil ob 9:59, pri tem pa je umrlo na stotine ljudi, vključno s približno 900 pisarniškimi delavci in prvimi reševalci.
Zgodnje življenje Marvan Yousef Mohamed Rashid Lekrab al Šehi se je rodil 9. maja 1978 v Al Qusaidatu v Ras Al Khaimahu v Združenih arabskih emiratih kot sin arabskega imama in egipčanske matere.
Opisan je bil kot tih in pobožen musliman, vendar je podrobnosti o al Šehijevem življenju v ZAE težko pridobiti. Po očetovi strani je bil del plemena Shihuh. Glede na članek iz oktobra 2001 v The New York Timesu, je bilo ugotovljeno: »Če so prebivalci rojstnega kraja gospoda al Šehija že slišali zanj, zagotovo niso povedali neznancem. Štiri ure, preživete v skupnosti, niso dale nobenega naslova in nihče – policisti, gasilci, pešci ali lokalni uradniki – ni storil ničesar drugega kot skomignil z rameni ob omembi njegovega imena.«
Njegova učiteljica v Nemčiji, Gabriele Bock, se ga spominja kot nekoga, ki se je med študijem tam trudil načrtovati prihodnost.
Medtem ko je bil v Nemčiji, se je al Šehi po končanem tečaju nemščine vpisal na Univerzo v Bonnu. Nemčijo je zapustil junija 1997, da bi se spopadel s težavami doma, čeprav mu je univerza to onemogočila. V začetku leta 1998 se je al Šehi prepisal na Tehniško univerzo v Hamburgu. Kot slab študent so administratorji štipendijskega programa al Šehi naročili, naj ponovi semester študija v Bonnu, začenši avgusta 1998. al Šehi se je v Bonn vpisal šele januarja 1999 in se je še naprej boril s študijem. Julija 1999 se je Marvan vrnil v Hamburg, da bi študiral ladjedelništvo.
Poročali so, da se je al Šehi leta 1999 tudi poročil, januarja 2000 pa je imel pozno slavje v dogovorjeni poroki svojega polbrata z mlado žensko po imenu Fawzeya.
Radikalizacija Po selitvi v Hamburg leta 1998 je al Šehi skupaj z Mohamedom Atto in Ramzijem bin al-Shibhom pomagal ustanoviti hamburško celico. Tam so njegova stališča postajala vse bolj radikalna. Srečala sta se tri do štirikrat na teden, da bi razpravljala o protiameriških čustvih in načrtovala morebitne napade. Ko ga je nekdo vprašal, zakaj se z Atto nikoli ne smejita, je al Šehi odvrnil: "Kako se lahko smejiš, ko ljudje umirajo v Palestini?"
9. oktobra 1999 so Marvana al Šehija posneli na poroki Saida Bahajija v Nemčiji z drugimi ugrabitelji letala, ki so se zgodili 11. septembra, vključno z Ziadom Jarrahom.
Konec leta 1999 so se al Šehi, Atta, Ziad Jarrah, Said Bahaji in Ramzi bin al-Shibh odločili, da bodo odpotovali v Čečenijo, da bi se borili proti Rusom, vendar sta jih Khalid al-Masri in Mohamedou Ould Slahi v zadnjem trenutku prepričala, naj spremenijo načrte. Namesto tega so odpotovali v Afganistan, da bi se srečali z Osamo bin Ladnom in se usposabljali za teroristične napade. Takoj zatem so Atta, al Šehi in Jarrah prijavili krajo potnih listov, verjetno zato, da bi izbrisali potovalne vizume za Afganistan. Po usposabljanju so ugrabitelji začeli poskušati skriti svoj radikalizem. al Šehi si je obril brado in se je njegovim starim prijateljem zdelo, da je postal manj veren. Po napadih je knjižničarka v Hamburgu poročala, da se ji je al Šehi hvalil: "Na tisoče bo mrtvih. Spomnila se boš mene ... Videla boš, v Ameriki se bo nekaj zgodilo. Veliko ljudi bo ubitih."
Združene države Amerike
Učenje o pilotiranju letal sličica|Marvan al Šehi je prejel vozniško dovoljenje za Florido 12. aprila 2001. al Šehi je bil prvi iz hamburške skupine, ki je odpotoval v Združene države. V Newark v New Jerseyju je prispel 29. maja 2000. Atta in Jarrah sta se mu pridružila naslednji mesec, trije moški pa so začeli iskati letalske šole. al Šehi in Jarrah sta se izdajala za telesna stražarja Atte, ki se je izdajal za "člana savdske kraljeve družine", medtem ko so vsi trije obiskovali učne ure letenja v Veniceu na Floridi. Na simulatorju letenja Boeing 727 so opravili na stotine ur letenja. Licence potrdil so prejeli do decembra 2000. Njihove stroške je kril Ali Abdul Aziz Ali. 26. ali 27. decembra so Atta, Jarrah in al Šehi zapustili letalo Piper Cherokee, ki se je ustavilo na vzletno-pristajalni stezi mednarodnega letališča Miami. 31. decembra se je trojica odpravila na letališče Opa-Locka in vadila na simulatorju Boeing 727.
Potovanja v začetku leta 2001 sličica|Ameriški vizum in kartica I-94 Marvana al Šehija. Po končanem letalskem usposabljanju so Atta, Jarrah in al Šehi med prazničnim časom 2000–2001 vsi potovali v tujino. Atta je odšel v Berlin v Nemčiji, da bi se z Ramzijem bin al-Shibhom uskladil glede letalskega usposabljanja, Jarrah je odšel v Libanon in Nemčijo, da bi obiskal svojo družino in dekle, al Šehi pa je odšel v Maroko, nato pa v Združene arabske emirate, da bi obiskal svojo ženo. Ker dolgo ni slišala od al Šehija, ga je družina prijavila vladi ZAE kot pogrešanega. Veleposlaništvo v ZAE se je zato obrnilo na Hamburg in obvestilo oblasti. Ko je izvedel, da je njegova družina zaskrbljena zanj, jih je al Šehi 20. januarja 2001 končno poklical in jim zagotovil, da je z njim vse v redu.
Atta in al Šehi sta imela 10. oziroma 19. januarja težave pri ponovnem vstopu v Združene države. Ker nobeden od njiju ni predložil študentske vize, sta morala oba prepričati inšpektorje imigracijske službe, da ju je treba sprejeti, da bi lahko nadaljevala s letalskim usposabljanjem. Nobeden od operativcev ni imel težav s carinjenjem. Po vrnitvi s potovanj na Florido sta Atta in al Šehi obiskala Georgio, kjer sta se na kratko zadržala v Norcrossu in Decaturju ter najela enomotorno letalo za letenje z inštruktorjem v Lawrencevilleu. Do 19. februarja sta bila Atta in al Šehi v Virginiji. Najela sta si poštni nabiralnik v Virginia Beachu, unovčila ček in se nato hitro vrnila v Georgio, kjer sta bivala v Stone Mountainu. Sredi marca je bil v Georgii tudi Ziad Jarrah, ki je bival v Decaturju. Konec meseca je Jarrah ponovno zapustil Združene države in za dva tedna obiskal Aysel Sengün (svoje dekle) v Nemčiji. V začetku aprila sta se Atta in al Šehi vrnila v Virginia Beach in zaprla poštni nabiralnik, ki sta ga odprla februarja.
Atta in al Šehi sta se s potovanja po Georgii vrnila v Virginia Beach in se nekje v začetku aprila odpravila v veliko mošejo Dar Al-Hijrah. Tam sta se jima pridružila še dva ugrabitelja letal, ki sta se udeležila napadov 11. septembra, Navaf al Hazmi in Hani Hanjour, ki sta se izselila iz San Diega in Arizone, potem ko sta živela ali obiskala hišo Abdussattarja Shaikha, kjer je bival tudi Kalid al Mihdar. Mošeja je pred kratkim najela istega imama Anwarja al-Awlakija, s katerim je al Hazmi preživljal čas v mošeji Rabat v San Diegu. Spomnil se je al Hazmija iz San Diega, vendar je zanikal stik s al Hazmijem ali Hanjourjem v Virginiji. Atta in al Šehi sta se vrnila na Florido in se preselila v stanovanje v Coral Springsu. Atta je ostal na Floridi in čakal na prihod prvih mišičnih ugrabiteljev. al Šehi pa je kupil vozovnico za Kairo in tja 18. aprila odletel iz Miamija. al Šehi se je srečal z Attovim očetom, ki je v intervjuju po 11. septembru izjavil, da je al Šehi želel prevzeti Attovo mednarodno vozniško dovoljenje in nekaj denarja.
Nato se je al Šehi 2. maja vrnil v Miami. Tistega dne sta Atta in Jarrah skupaj obiskala urad Oddelka za motorna vozila v Lauderdale Lakesu na Floridi, da bi dobila vozniška dovoljenja za Florido. Štiri dni pozneje, 6. maja 2001, so se Atta, Jarrah in al Šehi prijavili v fitnes center US1 Fitness Center v Dania Beachu na Floridi, kjer so se moški učili bojevanja od blizu. al Šehi je poleti 2001 opravil več potovanj na raznih potniških letal, da bi opazoval delovanje letalskih posadk in opravljati zadnje priprave, kako izvesti napad.
Avgust 2001 sličica|al Šehijeva registracija motela. 26. avgusta se je al Šehi prijavil v motel Panther v Deerfield Beachu na Floridi in plačal 500 ameriških dolarjev, rekoč, da želi ostati do 2. septembra, in kot svoj stalni naslov navedel Mailboxes Etc. V njegovem registru je bilo navedeno, da vozi modri Chevrolet Malibu, za katerega se domneva, da ga je Atta najel dva tedna prej, menedžer Richard Surma pa je dejal, da je prekršil pravila, da bi al Šehiju dovolil, da prenoči pri njem drug moški. 28. avgusta se je al Šehi v spremstvu neznanega moškega odpravil na mednarodno letališče Miami, kjer je kupil vozovnico za letalo Let 175 United Airlines.
Napadi 11. septembra 2001 in smrt 9. septembra je al Šehi poletel iz Floride v Boston in se namestil v hotelu Milner, kjer si je delil sobo s tremi drugimi ugrabitelji, Satamom al Sukamijem, Fajezom Banihamadom in Mohandom al Šehrijem. Znano je tudi, da je al Šehi 10. septembra prejel telefonski klic od Abdulaziza al Omarija. Klic je trajal 4 minute in oblastem še vedno ni znano, o čem sta se moška pogovarjala.
Ob 5:01 zjutraj 11. septembra je al Šehi v Bostonu prejel telefonski klic od pilota ugrabitelja letala na letalu Let 93 United Airlines, Ziada Jarraha iz Newarka. To je bil zadnji klic med Jarrahom in al Šehijem, oblasti pa verjamejo, da sta si drug drugemu potrdila, da se napadi lahko začnejo.
Po prihodu na mednarodno letališče Logan pozneje tistega jutra je al Šehi med 6:52 in 6:55 poklical Mohameda Atto, ki je bil drugje na istem letališču, saj sta letali American 11 in United 175 leteli iz Logana na mednarodno letališče Los Angeles. Domneva se, da je klic služil istemu namenu kot al Šehijev prejšnji klic Jarrahu. sličica|Ob 9:03 je al Šehi namerno zapeljal letalo United 175 v južni stolp WTC-ja.