thumb|400px|Prikaz različnih atletskih disciplin in prizorišč Atletika je ekskluzivna skupina športnih disciplin, ki jih v osnovi sestavljajo tek, met, skok in hitra hoja. Najpogostejše oblike atletskih tekmovanj so teki, skoki in meti na stadionu, tek po cesti, kros in hitra hoja. Zaradi enostavnosti tekmovanj in opreme so atletska tekmovanja ena najpogostejših športnih tekmovanj na svetu. Atletika je večinoma individualni šport, z izjemo štafetnih in ekipnih tekmovanj. Atletiko imenujemo tudi kraljica športa.
Podatki o organizirani atletiki segajo v leto 776 pr. n. št., ko so potekale antične olimpijske igre, moderne discipline in tekmovanja nadzoruje Mednarodna atletska zveza. Atletska tekmovanja tvorijo osnovo modernih poletnih olimpijskih iger, odmevni tekmovanju sta tudi svetovno prvenstvo v atletiki in svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki, hendikepirani atleti pa tekmujejo na poletnih paraolimpijskih igrah in svetovnem prvenstvu za hendikepirane atlete.
Etimologija Beseda atletika je izpeljanka iz starogrške besede ἀθλητής (athlētēs, »tekmovalec na javnem tekmovanju«) iz ἆθλον (athlon, »nagrada«) ali ἆθλος (athlos, »tekmovanje«).Athlete - etimološki slovar na internetu Prvotno je beseda pomenila atletska tekmovanja na splošno - športna tekmovanja, ki so temeljila na fizičnih sposobnostih tekmovalcev. V devetnajstem stoletju je beseda dobila ožji pomen v Evropi in je označevala športne panoge tek, hitra hoja, skoki in meti. Različica besede atletika v germanskih in romanskih jezikih ima podoben pomen. Le v Severni Ameriki je beseda atletika ostala sinonim za šport na splošno, kot je zgodovinski pomen besede.
Zgodovina Antika in srednji vek thumb|200px|Starogrški kip Metalec diska Atletska tekmovanja v teku, hitri hoji, skokih in metih so med najstarejšimi športi in imajo svoje korenine v prazgodovini.Intro – What is Athletics?. IAAF. Pridobljeno 2010-05-28. Atletska tekmovanja so upodobljena v staroegipčanski grobnici v Saqqari, kjer so slike teka ob festivalu Heb Sed in skoka v višino iz 2250 pr. n. št.Touny, Ahmed D. 84.85–90 History of Sports in Ancient Egypt. Pridobljeno 2010-05-28. Tailteannske igre so bile antična ketska prireditev na Irskem okoli 1800 pr. n. št., tridnevno tekmovanje je vključevalo tek in met kamenja.Diffley, Seán (2007-07-14). Tailteann Games' place in history going for a song. The Irish Independent. Pridobljeno 2010-05-28. Prvotna in edina disciplina prvih antičnih olimpijskih iger leta 776 pr. n. št. je bil tek okoli stadiona imenovan stadion. Kasneje so igram dodani nove discipline z meti in skoki v obliki antičnega peteroboja. Atletska tekmovanja so potekala tudi v okviru panhelenskih iger, ki so se začele okoli 500 pr. n. št.The Ancient Olympic Games: Mythic Worship of Gods and Athletes . e-Legacies. Pridobljeno 2010-05-28.
V Angliji je v sedemnajstem stoletju potekalo tekmovanje Cotswold Olimpick Games, kjer je potekala različica tekmovanja v metu kladiva.Origins of Robert Dover's Games . Pridobljeno 2010-05-28. Enkrat letno je med letoma 1796 in 1798 potekalo tekmovanje L'Olympiade de la République v revolucionarni Franciji, velja za predhodnika modernih poletnih olimpijskih iger. Glavna disciplina je bil tek, prikazane pa so bila tudi drugi starogrške discipline. Igre leta 1796 so v šport uvedle metrični sistem.Alain Arvin-Bérod, Les enfants d’Olympie, Paris, CERF, 1996 (p.27-40)
Moderna doba
Kraljevi vojaški kolidž v Sandhursti naj bi bil prvi organizator modernih atletskih tekmovanj med letoma 1812 in 1825, toda za to ni dokazov. Najstarejše dokumentirano tekmovanje je potekalo v Shrewsburyju leta 1840 na tamkajšnji kraljevi šoli. Podrobnosti o tekmovanju so se ohranile v obliki pisem, ki jih je tamkajšnji učenec med letoma 1838 in 1841 C.T. Robinson napisal 60 let za tem. Kraljeva vojaška akademija v Woolwichu je tekmovanje priredila leta 1849, prva redna tekmovanja pa je prirejal Exeter College, Oxford od leta 1850.Oxford Companion to Sports and Games, ed. J.Arlott, O.U.P. (1975)
Prvo moderno dvoransko atletsko tekmovanje je potekalo v 60. letih 19. stoletja v londonski dvorani Ashburnham Hall, kjer so potekala štiri tekaška tekmovanja in troskok.Hoshino, Atsushi The Origin of Indoor Track and Field Meets . IAAF. Pridobljeno 2011-04-09.European Athletics, Inside Track: Newsletter of European Athletics, Št. 1/2011 (februar 2011); Records could be broken as indoor athletics returns home, str. 4; pridobljeno 2011-03-06
Leta 1880 je bila v Angliji ustanovljena Amaterska atletska zveza (AAA), prva nacionalna atletska zveza, ki je začela prirejati tekmovanja AAA Championships. Vsakoletno tekmovanje se je začelo tudi v ZDA USA Outdoor Track and Field Championships, ki se je prvič odvijalo leta 1876 v New York Athletic Clubu.The United States' National Championships In Track & Field Athletics: Introduction . Track and Field News. Pridobljeno 2009-09-19. Atletika je postala regulirana in standardizirana preko angleške AAA in drugih zvez konec devetnajstega stoletja, kot sta Amateur Athletic Union v ZDA leta 1888 in Union des sociétés françaises de sports athlétiques v Franciji leta 1889.
Atletska tekmovanja so bila leta 1896 vključena v prve moderne olimpijske igre, ki vse od tedaj velja za enega najpomembnejših večšportnih tekmovanj na svetu. Prvotno so tekmovanja potekala le za moške, leta 1928 so bile v olimpijski program dodane tudi ženske atletske discipline. Atletska tekmovanja so tudi del paraolimpijskih iger vse od prvih iger leta 1960.
Mednarodna atletska zveza (IAAF) je bila ustanovljena leta 1912 kot Mednarodna amaterska atletska zveza, od leta 2001 ima sedanje ime. Leta 1983 je zveza organizirala prvo svetovno prvenstvo v atletiki. V moderni atletiki so lahko podeljujejo denarne nagrade zmagovalcem, pred tem je bil velik poudarek na amaterizmu, zaradi česar številni atleti niso smeli tekmovati.
Atletske discipline Mednarodna atletska zveza opredeljuje atletiko kot sestavljeno iz petih sklopov disciplin: stadionske discipline, tek po cesti, hitra hoja, kros in gorski tek.IAAF Constitution. IAAF. Pridobljeno 2011-02-11. Vse atletske discipline so individualni športi z izjemo štafetnih tekov. Toda na nekaterih tekmovanjih so rezultati atletov združeni po državah za meddržavno prvenstvo, v primeru krosa pa za posamezno državo ali ekipo šteje le rezultat najboljšega njenega člana.
Stadionske discipline thumb|Tipičen atletski stadion z ovalno stezo in travnato površino znotraj Stadionske discipline so tiste atletske discipline, ki se izvajajo na atletskih stadionih. Razvile so se v poznem devetnajstem stoletju kot tekmovanje med atleti, ki so zastopali konkurenčne izobraževalne ustanove, vojaške organizacije ali športne klube.History – Introduction. IAAF. Pridobljenon 2010-03-25. Sodelujoči atleti nastopajo v eni ali več disciplin, moški in ženske tekmujejo ločeno. Večina stadionskih disciplin poteka tako na stadionih, kot v dvoranah, večina dvoranskih tekmovanj poteka pozimi, na prostem pa tekmujejo poleti.
Več različnih tekaških disciplin poteka na stezi atletskega stadiona, po dolžini proge se delijo na šprint, tek na srednje proge in tek na dolge proge. V štafetnem teku vsako ekipo zastopajo štirje tekači, ki morajo po določeni razdalji predati štafetno palico naslednjemu tekaču v svoji ekipi, četrti pa priteče v cilj. Tek čez ovire na več razdaljah in tek na 3000 m z zaprekami so različice teka, pri katerem morajo tekači premagati ovire ali zapreke na progi. Na notranjem delu stadiona potekata dva tipa disciplin, meti in skoki. Pri metih za rezultat šteje dolžina, katero lahko atlet doseže z metom ali sunkom določenega metalnega orodja. Metalne discipline so suvanje krogle, met diska, met kopja in met kladiva. Štiri najpogostejši skakalne discipline so skok v daljino in troskok, kjer se meri vodoravna dolžina, ki jo atlet preskoči, ter skok v višino in skok ob palici, kjer se meri preskočena višina. Najpogostejši sestavljeni disciplini sta deseteroboj, v katerem običajno tekmujejo atleti, in sedmeroboj, v katerem običajno tekmujejo atletinje. Tekmovanje poteka v več različnih disciplinah, vsak dosežek pa prinese določeno število točk za skupen rezultat.
Najprestižnejša tekmovanja v stadionskih disciplinah potekajo v okviru atletskih prvenstev in atletskega programa na večšportnih tekmovanjih. Olimpijska atletska tekmovanja in svetovno prvenstvo v atletiki ter paraolimpijska atletska tekmovanja in svetovno prvenstvo za hendikepirane atlete so najvišja in najprestižnejša tekmovanja. Tekmovanja v stadionskih športnih so najpomembnejši del večjih atletskih prvenstev in največ znanih atletov tekmuje v teh disciplinah. Ločena tekmovanja potekajo na ravni državnih prvenstev in vsakoletnih prvenstev, kjer lahko tekmujejo le povabljeni atleti. Rang tekmovanj je od elitnih - kot je Diamantna liga - do osnovnih, kjer lahko nastopi vsak, ki se tekmovanja udeleži, ter klubskih in šolskih tekmovanj.
Cestni tek Tekmovanja v cestnem teku so tekaška tekmovanja (predvsem tek na dolge proge), ki v večjem delu potekajo po asfaltiranih ali tlakovanih cestah, velikokrat pa je cilj teka na stadionu. Poleg tega, da je to pogost rekreacijski šport, elitni nivo športa sestavljajo predvsem maratonski teki, ki so eni najbolj priljubljenih atletskih disciplin. Tek po cesti lahko poteka na kateri koli razdalji, toda najpogostejši so maraton, polmaraton, tek na 10 km in tek na 5 km. Maraton je edina disciplina na cesti, ki poteka na svetovnih prvenstvih v atletiki in poletnih olimpijskih igrah, enkrat letno poteka tudi svetovno prvenstvo v polmaratonu. Vsako leto poteka serija petih najprestižnejših maratonov, ki so Berlinski, Bostonski, Chicaški, Londonski in New Yorkški maratoni.
thumb|left|Maratonski na tekmi v Washingtonu Tek po cesti ima korenine v aktivnostih lakajev, moških služabnikov, ki so tekli ob kočijah aristokratov v osemnajstem stoletju in tudi po opravkih svojih gospodarjev na večjih razdaljah. Teki so se razvili iz stav med aristokrati, kateri izmed njihovih lakajev je najhitrejši. Šport je postal profesionaliziran, ko so lakaje začeli najemati posebej zaradi njihovih atletskih sposobnosti in jih trenirali za tekmovanja s stavami. Amaterizem, ki je v poznem devetnajstem stoletju začel prevladovati v športu, je profesionalne tekme s stavami spravil na obrobje. Na Poletnih olimpijskih igrah 1896 je prvič potekal moderni maraton, ki je vodil do povečanja tekmovanj v teku po cesti, kot so Bostonski maraton (prvič leta 1897) ter Maraton okoli jezera Biwa in Fukuoški maraton, ki sta se začela v štiridesetih letih. Z razmahom popularnosti teka v ZDA v sedemdesetih letih je tek po cesti postal pogosta rekreacija, kar je tudi povečalo njegovo popularnost na elitni ravni.Road running – Introduction. IAAF. Pridobljeno 2010-05-27.
Kros thumb|Šolski kros v ZDA Kros je najbolj prvinska atletska disciplina, saj poteka na odprtih progah, kot so travniki, gozdovi in zemlja. Tekmovanja potekajo v individualnih in ekipnih disciplinah na razdaljah vsaj 4 km. Uspešni tekmovalci v krosu pogosto tekmujejo tudi v teku na dolge proge.
Crick Run v Angliji leta 1838 je prvo dokumentirano tekmovanje v krosu. Šport je postal popularen v Veliki Britaniji, nato še na ameriških šolah, kar je pripeljalo do prvega mednarodnega prvenstva v krosu leta 1903.Cross country – Introduction. IAAF. Pridoljeno 2010-05-27. Prvo svetovno prvenstvo v krosu je potekalo leta 1973 in pomeni najvišjo tekmovalno raven krosa. Vsako leto poteka tudi več celinskih tekmovanj, kot so azijsko prvenstvo v krosu, evropsko prvenstvo v krosu, severnoameriško prvenstvo v krosu in južnoameriško prvenstvo v krosu. Šport je ostal prisoten tudi na šolskem nivoju, predvsem v Združenem kraljestvu in ZDA.