Jamhad je bil staroveško semitsko kraljestvo s središčem v Halabu (Alep), Sirija.
Ustanovljeno je bilo proti koncu 19. stoletja pr. n. št. V njem so vladali kralji iz Jamhadske dinastije in svoje kraljestvo širili z vojsko in diplomacijo. Kraljstvo se je od ustanovitve uspešno upiralo agresiji svojih sosedov Marija, Katne in Asirije in med vladanjem Jarim-Lima I. sredi 18. stoletja pr. n. št. postalo najmočnejše sirsko kraljestvo svojega časa. Sredi 18. stoletja pr. n. št. je neposredno ali preko vazalov obvladovalo večino Sirije, razen njenega južnega dela. Skoraj stoletje in pol je obvladovalo severno, severozahodno in vzhodno Sirijo in imelo vpliv na majhna kraljestva v Mezopotamiji in na meji z Elamom. Kraljestvo so sčasoma uničili Hetiti, v 16. stoletju pr. n. št. pa so ga k svojemu kraljestvu priključili Mitanci.
Prebivalci so bili večinoma Amoriti s tipično sirsko kulturo bronaste dobe. V Jamhadu je bilo tudi veliko Huritov, ki so s svojo kulturo vplivali na kulturo Amoritov. Jamhad je nadziral široko mrežo trgovskih poti in bil vrata med vzhodno Iransko planoto na vzhodu in egejsko regijo na zahodu. Prebivalci so častili tradicionalna severozahodna semitska božanstva. Prestolnico Halab so imeli za najsvetejše sirsko mesto in središče čaščenja Hadada, najvišjega božanstva v severni Siriji.
Zgodovina Arheologi so do zdaj izkopali samo majhen del Halaba, ker ni bil v svoji dolgi zgodovini nikoli zapuščen in na njem stoji sodobno mesto.Pioske 2015, str. 188. Večina znanja o Jamhadu zato prihaja s tablic, odkritih v Alalahu in Mariju.Grabbe 2007, str. 58.
Ustanovitev Ime Jamhad je bilo verjetno ime amoritskega plemena in se zdaj uporablja kot sopomenka za Halab, kadar se nanaša na kraljestvo.Hawkins 2000, str. 388.Pfälzner 2012, str. 781. Mesto Halab je bilo versko središče v severni Siriji in je bilo kot Ha-lamArchi 1994, str. 250. omenjeno kot vazal Eblaitskega imperija, ki je sredi 3. tisočletja pr. n. št. nadziral večji del Sirije.Hamblin 2006, str. 242. Slava Halaba kot svetega mesta je prispevala k njegovi poznejši pomembnosti.Feliu 2003, str. 192.Oldenburg 1969, str. 65. Glavni mestni tempelj je bil posvečen bogu nevihte HadaduBryce 2014, str. 111. in se je imenoval "Hadadovo mesto".
Imeni Halab in Jamhad sta prvič pojavili v starobabilonskem obdobju. Odkrili so ju na valjastem pečatniku prvega jamhadskega kralja Sumu-Epuha (vladal okoli 1810-1780 pr. n. št.),Frayne 1990, str. 780. Na pečatu sta bila omenjena tudi Halalah in Tuba.Miller 1995, str. 10.Schwartz 2010, str. 376. Sumu-Epuh je utrdil kraljestvo in užival dinastično zavezništvo Jahdun-Lima Marijskega proti Asiriji.Liverani 2013, str. 225, 226. Jahdun-Lim se je kasneje obrnil proti njemu in ogrozil njegovo kraljestvo.Wossink 2009, p. 128. Jamhadski kralj je podprl jaminitska plemena in sklenil zavezništva proti marijskemu kralju z drugimi sirskimi državami, vključno z Uršujem, Hasumom in Karkemišem.Sasson 1969, str. 45.Wu 1994, str. 131. Marijski kralj je porazil svoje nasprotnike,Frayne 1990, str. 606. potem pa ga je ubil njegov sin Sumu-Jaman.Pitard 2001, str. 39.
Rivalstvo z Asirijo in širitev kraljestva thumb|180px|Pravniški dokument Nimki-Epuha Jamhadskega, poslan kralju Alalaha
Vzpon asirskega kralja Šamši-Adada I. se je za Jamhad izkazal za nevarnejšega od Marija. Asirski kralj je bil ambiciozen osvajalec, ki je želel zavladati celi Mezopotamiji in Levantu in se je imenovati "kralj sveta".Schwartz 2013, str. 9. Šamši-Adad je s sklenitvijo zavezništev s Karkemišem, Hasumom in Uršujem na severu in osvojitvijo Marija na vzhodu z vseh strani obdal Jamhad. Poraženi kralj Marija Zimri-Lim je pobegnil na Sumu-Epuhov dvor, kjer je bil kot legitimni dedič Marija in mogoči zaveznik proti Asiriji toplo sprejet.
Najbolj nevarno je bilo Šamši-Adadovo zavezništvo s Katno, katere kralj Iši-Adu je postal asirski agent na jamhadskih mejah in poročil svojo hčerko s Šamši-Adadovim sinom Jasmah-Adadom. Slednjega je oče imenoval za kralja Marija.Liverani 2013, str. 234. Sumu-Epuh je bil v vojni s Šamši-Adadom ubit. Nasledil ga je sin Jarim-Lim I.,Bryce 2009, str. 773. ki je utrdil kraljestvo in iz njega ustvaril najmočnejše kraljestvo v Siriji in severni Mezopotamiji.Matthiae 2003, str. 383.Pitard 2001, str. 40.
Jarim-Lim je sam in s svojima zaveznikoma Hamurabijem Babilonskim in Ibal-pi-elom II. Ešnunskim obkolil Šamši-Adadovo kraljestvoHamblin 2006, str. 259. in nato leta 1777 pr. n. št. prodrl proti vzhodu, osvojil Tutul in za njegovega guvernerja imenoval Zimri-Lima. Asirski kralj je naslednje leto umrl. Jarim-Lim je poslal v Mari vojsko pod Zimri-Limovim poveljstvom, da bi obnovil prestol svojih prednikov in hkrati postal vazal Jarim-Limov vazal. Zavezništvo so utrdili z dinastično poroko novega marijskega kralja z Jarim-Limovo hčerko Šibtu.Charpin 2011, str. 257.
Jarim-Lim je naslednja leta širil svoje kraljestvo in na severu dosegel Mammo.Dodd 2007, str. 210. Sirske mestne države je pokoril s sklepanjem zavezništev ali s silo. Njegovi vazali so postali Mamma, Ebla in Ugarit,Thuesen 2000, str. 61. Katna pa je ostala neodvisna, vendar je po smrti svojega zaveznika Šamši-Adada I. sklenila mir z Jamhadom.
Vzorec Jarim-Limove diplomacije in vojne politike je razviden iz zapisa na tablici, poslani kralju Derja v južni Mezopotamiji, na kateri je tudi vojna napoved Derju in njegovemu sosedu Diniktumu.Sasson 1969, str. 2. Na tablici je omenjenih 500 jamhadskih vojaških ladij, ki naj bi jih Jarim-Lim za dvanajst let namestil v Diniktumu, in vojaška podpora Derju, ki naj bi trajala petnajst let. Jamhad je po teh Jarim-Limovih dosežkih dobil status "velikega kraljestva", on sam pa je postal "veliki kralj".
Jarim-Lima I. je nasledil njegov sin Hamurabi I., ki je vladal relativno mirno. Karkemiš je prisilil, da se mu je uklonil, in poslal svoje vojake na pomoč Hamurabiju Babilonskemu proti Larsi in Elamu.Charpin 2010, str. 102. Zavezništvo z Babilonom se je končalo, ko je babilonski kralj izropal in uničil Mari. Jamhada ni napadel in odnosi med kraljestvoma so se kasneje umirili. Vakuum moči, ki ga je povzročil padec Marija, je odprl pot Hamurabijevemu širkenju Jamhada proti vzhodu v gornje porečje Haburja. Šubat-Enlil je postal njegov vazal.Lauinger 2015, str. 6.
Hamurabija I. je nasledil njegov sin Aba-El I. Med njegovim vladanjem se je zgodil upor v mestu Irridu, ki je bil pod oblastju Aba-Elovega brata Jarim-Lima.Hamblin 2006, str. 260. Kralj se je na upor odzval z uničenjem Irriduja. Bratu je kot nadomestili prepustil prestol v Alalahu in s tem ustvaril stransko vejo dinastije.
Upadanje in konec thumb|180px|Glava boga, odkrita pri Džabuku (okoli 1600 pr. n. št.)
Vladavine naslednikov Aba-Ela I. so slabo dokumentirane. Od vladavine Jarim-Lima III. je začela moč kraljestva slabeti zaradi notranjih nesoglasij.Wiseman 1967, str. 121.Miller 1995, str. 12. Jarim-Lim III. je vladal v šibkem kraljestvu. Nadoblast v Katni mu je uspelo obdržati, medtem ko se je Alalah osamosvojil pod samooklicanim kraljem Amitakumom. Kralj Jamhada je kljub nazadovanju ostal najmočnejši kralj sirskih držav. Hetiti so ga še vedno naslavljali "veliki kralj" in ga na diplomatski ravni enačili s svojim kraljem.Hamblin 2006, str. 258.
Vzpon hetitskega kraljestva na severu je za Jamhad pomenil veliko grožnjo.Bryce 2014, str. 27. Jarim-Lim III. in njegov naslednik Hamurabi III. sta vzdržala pritisk hetitskega kralja Hatušilija I. s sklepanjem zavezništev s huritskimi kneževinami, potem pa se je Hatušili odločil, da ne bo napadel Halaba in je začel osvajati Jamhadove vazale in zaveznike. V kampanjah proti Siriji je v drugem letu svojega vladanja leta 1650 pr. n. št. (srednja kronologija) ali malo pozneje najprej osvojil AlalahLiverani 2013, str. 260.Collon 1995, str. 97. in nato napadel Hurite v Uršu severovzhodno od Halaba. Huriti so bili kljub podpori Karkemiša in Halaba premagani.Hamblin 2006, str. 298, 299. Hetitski kralj je za njimi v šestem letu sirske vojne pri gori AtalurBryce 1999, str. 83. premagal še jamhadsko vojsko in opustošil Hasum in več drugih huritskih mest. Hatušili I. je nazadnje napadel še Halab. Napad se je končal s porazom. Hetitski kralj je bil v napadu ranjen in zaradi ran okoli leta 1620 pr. n. št. umrl.Bryce 2014, str. 29.Burney 2004, str. 107. Hatušilijeva vojna je znatno oslabila Jamhad. Njegov status se upadel in vladar se ni več naslavljal z "veliki kralj".Bryce 1999, str. 152.
Hetitski prestol je nasledil Hatušilijev vnuk Muršili I., ki je okoli leta 1600 pr. n. št. premagal in uničil Jamhad kot glavno silo v Levantu.Hamblin 2006, str. 260. Muršili je zatem napadel Babilon in ga izropal in bil na povratku v Hatušo umorjen. Po njegovi smrti je njegovo Hetitsko cesarstvo razpadlo.Payne 2012, str. 3. Halab je bil obnovljen in kraljestvo se je razširilo in ponovno posedovalo tudi Halalah.Bryce 1999, str. 126. V obnovljenem kraljestvu so vladali kralji, znani samo po imenih. Prvi je bil Sara-El, ki bi lahko bil sin Jarim-Lima III.Astour 1969, str. 382. Zadnji kralj dinastije je bil Ilim-Ilima I.,Drower 1973, str. 433. čigar vladavina se je končala leta 1524 pr. n. št. s smrtjo v uporu, ki ga je sprožil mitanski kralj Paršatatar in priključil Halab k svojemu kraljestvu. Collon 1995, str. 109.Astour 1989, str. 92. Sedem let po osvojitvi Alalaha je Idrimi sklenil mir z Mitanijem in dobil status vazala.Podany 2010, str. 136. Pod njegovo oblast je prišel tudi Halab. Za sedež dinastije je kljub temu izbral Alalah in privzel naslov "kralj Halaba". Raba imena Jamhad se je s tem končala.Astour 1981, str. 9.
Kralji Jamhada Datumi so približni in skladni srednjo kronologijo.
thumb|250px|Pečat Aba-Ela I. thumb|250px|Pečat Nikmi-Epuha Kralj Vladanje Naslov Sorodstvo s predhodnikom Sumu-Epuh okoli 1810 pr. n. št. – okoli 1780 pr. n. št. Kralj Jarim-Lim I. okoli 1780 pr. n. št. – okoli 1764 pr. n. št. Veliki kralj Sin. Hamurabi I. okoli 1764 pr. n. št. – okoli 1750 pr. n. št. Veliki kralj Sin. Aba-El I. okoli 1750 pr. n. št. – okoli 1720 pr. n. št. Veliki kralj Sin. Jarim-Lim II. okoli 1720 pr. n. št. – okoli 1700 pr. n. št. Veliki kralj Sin. Nikmi-Epuh okoli 1700 pr. n. št. – okoli 1675 pr. n. št. Veliki kralj Sin. Irkabtum okoli 1675 pr. n. št.– Mid-17th century pr. n. št. Veliki kralj Sin. Hamurabi II. sredina 17. stoletja pr. n. št. Veliki kralj Verjetno brat. Jarim-Lim III. Mid-17th century pr. n. št. – okoli 1625 pr. n. št. Veliki kralj Irkabtumov braz. Hamurabi III. okoli 1625 pr. n. št. – okoli 1600 pr. n. št. Kralj Sin. Sara-El zgodnje 16. stoletje pr. n. št. Kralj Verjetno sin Jarim-Lima III. Aba-El II. sredina 16. stoletja pr. n. št. Kralj Sin. Ilim-Ilimma I. okoli 1524 pr. n. št. – okoli 1517 pr. n. št. Kralj Verjetno sin.
Prebivalci in kultura thumb|250px|Pečat Aba-Ela II.: čaša, ki jo je običajno držalo božanstvo, je zamenjana z egipčanskim ankom
Prebivalci Jamhada so bili Amoriti in govorili amorejski jezik. Jamdad je bil pod manjšim mezopotamskim, egipčanskim in egejskim vplivom,Frayne 1990, str. 783. a je kljub temu pripadal predvsem sirski kulturi srednje bronaste dobe.Teissier 1996, str. 28. Kultura je značilno vplivala na arhitekturo in funkcije templjev, ki so bili večinoma kultni, medtem ko je bila politična oblast v kraljevi palači. Takšna delitev moči je bila v nasprotju s pomembno politično vlogo templjev v Mezopotamiji.
Ker glavno mesto Halab ni izkopano, arhitekturo kraljestva arheološko najbolje predstavlja mesto Alalah,Frayne 1990, str. 788. ki je bilo podrejeno Halabu in mu je vladal kralj iz jamhadske kraljeve hiše.Frayne 1990, str. 792.
Amoriti so na splošno gradili velike palače, arhitekturno podobne starimi palačami iz babilonske dobe. Imele so velika notranja dvorišča, prestolne dvorane, tlakovana tla, kanalizacijo in ometane stene, kar kaže, da so jih gradili mojstri.Teissier 1996, str. 26. Nekaj značilnosti kaže, da so dodelane prizore na stenah palač v Alalahu naslikali egejski minojski umetniki.