Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina. Kraje svetovne dediščine ureja Unescova konvencija iz leta 1972."The World Heritage Convention". UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 21. septembra 2010. Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki, kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi, skupine zgradb in najdišča, vključno z arheološkimi najdišči. Kot naravna dediščina so opredeljene naravne znamenitosti, kot so fizične in biološke tvorbe, geološke in fiziografske tvorbe, vključno s habitati ogroženih vrst živali in rastlin, ter naravne znamenitosti, ki so pomembne z vidika znanosti, ohranjanja ali naravne lepote."Greece". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 18. avgusta 2018. Pridobljeno 26. decembra 2020. Grčija je konvencijo ratificirala 17. julija 1981, in omogočila vpis svoje dediščine na Unescov seznam.
Leta 2021 je bilo na seznamu 18 grških krajev, od tega 16 kulturnih in dva mešana (Meteora in Gora Atos). Na seznam je bil prvi vpisan tempelj Apolona Epikurijskega v Basi leta 1986. Naslednja dva kraja sta bila arheološko najdišče Delfi in Atenska akropola, vpisana naslednje leto. Leta 1988 je bilo na seznam dodanih pet krajev, po dva kraja leta 1989 in 1990, po en kraj leta 1992 in 1996, dva leta 1999 in en kraj leta 2007. Nazadnje je bilo na seznam vpisano arheološko najdišče Filipi leta 2016. Vsi kraji so na ozemlju Grčije. Najnovejše dodano območje je bilo širše območje gore Olimp, leta 2026. Na seznamu krajev, ki po mnenju predlagateljev izpolnjujejo pogoje za vpis, je še 13. krajev. Vsi so bili nominirani leta 2014.
Območja svetovne dediščine Unesco uvršča mesta po deset kriterijih. Vsako mesto mora izpolniti vsaj en kriterij. Kriteriji od i do vi so kulturni, kriteriji od vii do x pa naravni."UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 12. junija 2016. Pridobljeno 17. avgusta 2018.
Kraj Slika Provinca Leto vpisaReferenčna številka in kriteriji OpisTempelj Apolona Epikurja v Basi 150px|alt=Temple columns and some scaffolds Peloponez 1986 392; i, ii, iii (kulturni) Tempelj, posvečen Apolonu Epikuriju, je bil zgrajen v 5. stoletju pr. n. št. v gorah Arkadije na Peloponezu. Unesco ga šteje za enega najbolje ohranjenih spomenikov klasične antike. Je najzgodnejši spomenik, na katerem so predstavljeni vsi trije klasični grški slogi: dorski, jonski in korintski. Ko je tempelj izgubil svojo primarno vlogo, je bil skoraj 1700 let pozabljen. Ponovno so ga odkrili v 18. stoletju, ko je pritegnil pozornost zgodovinarjev in umetnikov.Atenska akropola 150px|alt=Look at the Acropolis hill from a distance, Parthenon visible Atika 1987 404; i, ii, iii, iv, vi (kulturni) Atenska akropola stoji na strmem hribu nad mestom. Prvotno je bila utrdba, ki se je postopoma razvila v versko svetišče, povezano s kultom boginje Atene. V 5. stoletju pr. n. št. so Atenci pod Periklejem po svoji zmagi v grško-perzijskih vojnah zgradili veliko spomenikov, med njimi Partenon, Erehtejon, Propileje in Tempelj Atene Nike. Spomeniki na akropoli so vidno navdihnili neoklasično arhitekturo. Gora Atos 150px|alt=Monastery overlooking the sea Meniška republika Gora Atos 1988 454; i, ii, iv, v, vi, vii (mešani)Gora Atos leži na ozkem polotoku, ki je od bizantinskih časov samostojna država. Polotok je od 10. stoletja duhovno središče Vzhodne pravoslavne cerkve. Na njem je okoli dvajset dejavnih samostanov. Sveta gora je trajno vplivala na razvoj verske arhitekture in monumentalnega slikarstva. Meteora 150px|alt=Rock formations and a monastery building Tesalija 1988 455; i, ii, iv, v, vii (mešani) Meteora je skalnata tvorba iz peščenjaka, v kateri je 24 pravoslavnih samostanov. Številni med njimi so bili med oživitvijo ideala puščavništva v 15. stoletju zgrajeni na skoraj nedostopnih vrhovih skalnih stebrov. Samostane krasijo freske iz 16. stoletja, ki predstavljajo ključno stopnjo v razvoju kretske šole pobizantinskega slikarstva. Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu Osrednja Makedonija 1988 456; i, ii, iv (kulturni) Solun je bil eno od prvih središč, iz katerih se je širilo krščanstvo. V mestu je več cerkva, vključno s cerkvijo Hosios David in cerkvijo sv. Dimitrija (na sliki), zgrajenih od 4. do 15. stoletja. Solunsko mestno obzidje je iz zgodnjega bizantinskega obdobja. Galerijeva vrata in Rotundo je dal zgraditi rimski cesar Galerij v 4. stoletju. Rotunda je bila kasneje preurejena v cerkev. Asklepijevo svetišče v Epidavru 150px|alt=Free standing columns Peloponez 1988 491; i, ii, iii, iv, vi (kulturni) Kult boga medicine Eskulapa se je razvil v mestni državi Epidaver najkasneje v 6. stoletju pr. n. št. Med glavne spomenike spadajo Asklepijev tempelj, tolos in gledališče, ki se šteje za najbolj prefinjeno starogrško gledališče. Svetišče je pomembno za zgodovino medicine in označuje prehod od verovanja v božansko zdravljenje k znanstveni medicini.Srednjeveško mesto Rodos 150px|alt=Inside the main courtyard of the Palace of the Grand-Master of the Knights of RhodesJužna Egeja 1988 493; ii, iv, v (kulturni) Otok Rodos je bil od leta 1309 do 1523 v posesti Reda svetega Janeza Jeruzalemskega (Malteški viteški red), ki je mesto Rodos spremenil v trdnjavo in ga obdal 4 km dolgim obzidjem. Utrdbe na Rodosu so bile zgrajene na že obstoječih bizantinskih utrdbah. V gornjem mestu je več zgradb v gotskem slogu, med njimi palača velikega mojstra rodoških vitezov, Velika bolnišnica in Ulica vitezov. Ko so otok osvojili Osmani, so večino cerkva preuredili v mošeje. Rekonstrukcija zgradb se je začela z italijansko okupacijo otoka v začetku 20. stoletja. Arheološko najdišče Mistra 150px|alt=Ruins, photo from above Peloponez 1989 511; ii, iii, iv (kulturni) Mesto Mistra se je razvilo okoli trdnjave, ki jo je leta 1249 zgradil ahajski knez Viljem Villehardouinski na pobočjih gore Tajget. Trdnjava se je leta 1262 vdala Bizantincem. Mesto je v obdobju paleološke renesanse doživelo velik razcvet. Pozneje ga je osvojilo najprej Osmansko cesarstvo in nato Beneška republika. Po letu 1834 so prebivalci začeli odhajati iz Mistre v sodobnejšo Šparto in Mistra se je pretvorila v ruševine. Arheološko najdišče Olimpija 150px|alt=Free standing columns Zahodna Grčija 1989 517; i, ii, iii, iv, vi (kulturni) V 10. stoletju pr. n. št. je Olimpija postala središče čaščenja boga Zevsa. Bila je panhelensko svetišče in prizorišče starogrških olimpijskih iger, ki so se začele leta 776 pr. n. št. V Olimpiji so razen številnih templjev in svetišč tudi ostanki več šortnih objektov, med njimi tudi stadion. Delos 150px|alt=Free standing columns Južna Egeja 1990 530; ii, iii, iv, vi (kulturni) Delos je mitološki rojstni kraj Apolona in Artemide. Sveti otok Delos je bil v arhaičnem in klasičnem grškem obdobju eno od najpomembnejših panhelenskih svetišč. Apolonovo svetišče na Delosu je privlačilo romarje iz cele Grčije in z otoka naredilo cetoče trgovsko pristanišče. Po letu 69 pr. n. št. je mesto začelo propadati. Samostani v Dafni, Hosios Lukas in Nea Moni 150px|alt=Inner courtyard of Hosious Loukas Osrednja Grčija, Atika, Severna Egeja 1990 537; i, iv (kulturni) Ti samostani, čeprav se nahajajo v različnih delih Grčije, so reprezentativni primeri srednjega obdobja bizantinske verske arhitekture in imajo enake estetske značilnosti. Vse tri cerkve imajo osmerokotni načrt; Nea Moni je enostaven osmerokotnik, medtem ko imata obe drugi cerkvi osrednji prostor, obdan z vrsto obokoc. Samostani so bili v 11. in 12. stoletju okrašeni z marmornimi kipi in mozaiki. Na sliki je samostan Hosios Lukas. Pitagoreja in Herajon na Samosu 150px|alt=A free standing column and ruins around Severna Egeja 1992 595; ii, iii (kulturni) Otok Samos ima pomemben strateški položaj v egejskih otokih ob Mali Aziji. Bil je pomembno navtično in trgovsko središče in dosegel svoj vrh v 6. stoletju pr. n. št. Na Samosu sta arheoločko najdišče Pitagoreja in Herin tempelj. Samos je povezan s pomembnimi staroveškimi filozofi in matematiki, vključno s Pitagoro, Epikurjem in Aristarhom. Arheološko najdišče Vergina 150 px|alt=Facade of Philip 2 of Macedon tomb in Vergina, Greece. The door is made of marble and the order is doric. Osrednja Makedonija 1996 780; i, iii (kulturni) Staroveško mesto Ege, sedanja Vergina, je bilo prva prestolnica antičnega Makedonskega kraljestva. V mestu so odkrili monumentalno palačo, razkošno okrašeno z mozaiki In poslikanimi štukaturami, in pokopališče z več kot 300 tumuli. Nekateri so iz 11. stoletja pr. n. št. Enega od njih so prepoznali kot grob Filipa II. Makedonskega, očeta Aleksandra Velikega. Arheološki najdišči Mikene in Tirint 150px|alt=The Lion Gate at Mycenae. Two lions on the portal. Peloponez 1999 941; i, ii, iii, iv, vi (kulturni) Mikene in Tirint sta bila najpomembnejši mesti mikenske Grčije, ki sta cveteli med 15. in 12. stoletjem pr. n. št. Mesti sta bili dvorni gospodarstvi z monumentalno arhitekturo, vključno z Levjimi vrati in Atrejevo zakladnico. Tablice, pisane v linearni pisavi B, so prvi dokazi grškega jezika. Obe mesti sta povezani s Homerjevima epoma Iliada in Odiseja, ki sta močno vplivala na evropsko književnost in umetnost. Zgodovinsko središče Hore s samostanom Janeza Evangelista in Jamo apokalipse na otoku Patmos 150px|alt=Monastery in dark stone, white houses below Južna Egeja 1999 942; iii, iv, vi (kulturni) Samostan Janeza Evangelista na otoku Patmos je po krščanskem izročilu posvečen evangelistu Janezu, piscu Evangelija po Janezu in Apokalipsi. Utanovljen je bil v poznem 10. stoletju in bil od samega začetka romarski kraj in središče grškega prevoslavnega učenja. Staro naselje Hora, povezano s samostanom, vsebuje veliko pomembnih verskih in posvetnih zgradb. Staro mesto Krf 150px|alt=View of Corfu from above, a fort in the background Jonski otoki 2007 978; iv (kulturni) Korenine starega mesta Krf na istoimenskem otoku segajo v 8. stoletje pr. n. št. Mesto ob vhodu v Jadransko morje je bilo pomembno zaradi varovanja pomorskih interesov Beneške republike pred Osmanskim cesarstvom. Beneški inženirji so v mestu zgradili tri utrdbe. Stare mestne zgradbe so večinoma iz beneškega obdobja in 19. stoletja, ko je bil otok britanski protektorat. Arheološko najdišče Filipi 150px|alt=Greek theatre, photo taken from the stands Vzhodna Makedonija in Trakija 2016 1517; iii, iv (kulturni) Mesto Filipi je ustanovil Filip II. Makedonski leta 356 pr. n. št. Bilo je ena od postaj na rimski cesti Via Egnatia in prizorišče bitke pri Filipih leta 42 pr. n. št. Rimljani so ga preuredili v "mali Rim" in ob grških zgradili še svoje javne zgradbe, vključno s forumom. Po obisku apostola Pavla leta 49-50 n. št. je mesto postalo zgodnje središče grškega pravoslavja, kar dokazujejo ostanki krščanske bazilike in osmerokotne cerkve. Minojska palačna središča Kreta 2025 1733; ii, iii, iv, vi (kulturno) Dediščina zajema šest najpomembnejših razkošnih središč (Knosos, Fajstos, Malija, Kato Zakros, Zomintos in Kidonija) minojske civilizacije, ki je bila pomembna bronastodobna velesila. Minojci so imeli ogromen vpliv na kulture vzhodnega Sredozemlja in so prisotni v vrsti starodavnih mitov, vključno z miti o Dedalu in Ikarju in o labirintu. Na sliki je prestolna soba v Knososu. Širše območje Olimpua Tesalija, Central Macedonia 2026 1719; vi, x (mixed) Gora Olimp, dom olimpskih bogov, je najvišja gora v Grčiji, visoka 2918 metrov. Na gorskih pobočjih je bilo zgrajenih veliko bogoslužnih objektov, vključno s kapelo preroka Elije na enem od vrhov. Območje je pomembno zaradi svoje gorske flore in favne
Poskusni seznam