1087 (MLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek. Dogodki Investiturni boj Papež Viktor III. obhaja Veliko noč v svoji opatiji Monte Cassino, Rim zaseda protipapež Klemen III.. Medtem se v Capui organizira vojska glavnega papeževega vojaškega podpornika capuanskega kneza Jordana I.. Po Veliki noči se začene papežev "pohod na Rim", v katerem je protipapež pregnan iz Rima in ↓ 9. maja → Viktor III. (končno) posvečen za papeža.↓ → Položaj na Vatikanskem griču še zdaleč ni zavarovan, zato se Viktor III. še isti teden umakne nazaj na Monte Cassino. Da ga prepriča v varnost, Matilda Toskanska za Leonovo obzidje namesti svoj vojaški oddelek. Viktor III. se vrne nazaj v Rim, toda konec ↓ junija → v Rim ponovno vkoraka zaščitna cesarska vojska protipapeža Klemena III.. Matilda Toskanska in Viktor III. se umakneta iz Rima na jug.↓ avgusta → Poteka koncil v Benvenetu, ki se ga udeležijo Viktorjevi podporniki. Na koncilu papež Viktor III. obnovi izobčenja protipapeža in cesarja, obsodi laično investituro in razglasi križarsko vojno proti saracenskim piratom v Severni Afriki (Mahdijski križarski pohod). Koncil traja tri dni in medtem papež Viktor III. hudo zboli. Ponovno se umakne na Monte Cassino. ↓ 16. septembra → Umre papež Viktor III.. Šele naslednje leto ga nasledi "križarski" papež Urban II.
Ostalo thumb|desno|200px|Leto smrti angleškega kralja Viljema Osvajalca pomlad - Mornarji iz Barija izkoristijo nered in brezbrižnost Seldžukov ter oplenijo grobnico Sv. Nikolaja v Myri (danes mesto Demre, provinca Antalaya). Polastijo se sarkofaga z ostanki tega svetnika. jesen - Mahdijski križarski pohod: v odziv na razglastitev križarskega pohoda proti saracenskim piratom v severni Afriki združena flota mornaric Pise, Genove in Amalfija ter z blagoslovom papeža Viktorja III. napade severno afriško prestolnico Ziridov Mahdijo. Pohod je uspešen in ti "zgodnji" križarji Mahdijo zasedejo za leto dni, preden se v zameno za bogat plen vrnejo domov. 1088 ↔ 9. september - Umrlega angleškega kralja Viljema Osvajalca nasledi njegov drugi ali tretji (?) sin Viljem II.. Najstarejši sin Robert Curthose dobi v posest Normandijo, najmlajši Henrik I. pa dobi kasneje od Roberta manjšo normandijsko grofijo. 26. september - Kronanje Viljema II. za angleškega kralja v westminsterski opatiji. Švedska: Glede na edini vir kronista Adama iz Bremna o skandinavskih kraljevinah švedski kralj Inge I. umori sokralja Blot-Svena in s tem ponovno združi Švedsko. Turško ljudstvo Pečenegov po zadnjih porazih Bizantinskega cesarstva množično prehaja čez Donavo. S kritičnimi razmerami v cesarstvu so dobro seznanjeni, saj so številni njihovi vojščaki služili kot najemniki v bizantinski vojski. Požar v Katedrali sv. Pavla v Londonu. Še istega leta se začne obnova.
Rojstva 13. september - Ivan II. Komnen, bizantinski cesar († 1143)
Neznan datum Ivan Aksuh, bizantinski general seldžuškega rodu († 1150) Rihenza Northeimska, saksonska vojvodinja, rimsko-nemška cesarica, soproga Lotarja III. († 1141) Zengi, mosulski atabeg, začetnik dinastije Zengidov († 1146)
Smrti 9. september - Viljem Osvajalec, angleški kralj (* 1028) 13. december - Marija Dobronega, poljska vojvodinja (* 1012) 27. december - Berta Savojska, nemška kraljica, žena Henrika IV. (* 1051)
Neznan datum Evstacij II., boulognjski grof (* 1020) Morcar, anglosaksonski northumbrijski grof Salomon Ogrski, madžarski kralj (* 1053) al-Zarkali, španski muslimanski astronom, matematik (* 1028)
Glej tudi
*