Stefanova enačba v glaciologiji, gradbeništvu, oceanografiji, hidrologiji in geomorfologiji opisuje odvisnost debeline ledenega pokrova od različnih temperatur zmrzovanja, oziroma odtajanja:
kjer je:
– razdalja med površino in vmesnim delom med odtaljenim in zmrznjenim območjem, – toplotna prevodnost zgornjega nezmrznjenega območja, – površinski indeks zmrzovanja / odtajanja:
– volumetrična količina vlage, ki je prešla skozi fazno spremembo, – gostota vode, – masna latentna toplota zlitja za vodo.
Imenuje se po Jožefu Stefanu, ki jo je izpeljal leta 1891. Posebej v poenostavljeni različici pravi, da je pričakovana debelina prirastka ledu sorazmerna s kvadratnim korenom števila stopinjskih dni pod zmrziščem (FDD).
Arkadij Georgijevič Kolesnikov je leta 1946 pri svojem modelu taljenja ledu upošteval tudi vpliv spremenljivega pokrova snega.
Glej tudi
Stefanova naloga Stefanovo število
Viri
; tudi Monatshefte der Mathematik und Physik, zvezek 1, str. 1–5, 1890; WA 42, str. 625, 1891 (1889) in Annalen der Physik und Chemie, Neue Folge, 42 (2), str. 269–286 (1891). Stefan's formula v McGraw-Hill Dictionary of Scientific and Technical Terms pri Answers.com (arhivirano)
Kategorija:Gradbeništvo Kategorija:Glaciologija Kategorija:Oceanografija Kategorija:Hidrologija Kategorija:Geomorfologija Kategorija:Snežni ali ledni vremenski pojavi Kategorija:1891 v znanosti Kategorija:Jožef Stefan