Državljansko gibanje Resni.ca (tudi Resnica) je slovenska politična stranka, ki je bila ustanovljena 26. decembra 2020. Predsednik je Zoran Stevanović.
Stranka Resni.ca je bila leta 2021 pobudnica protestov proti uvedbi pogoja PCT za zamejevanje epidemije COVID-19, ki so pripomogli k vidnosti stranke v širši javnosti. Stranka kot politične cilje med drugim izpostavlja: suverenizem, boj proti korupciji, nižanje davkov in dajatev, zniževanje javnega dolga in reorganizacijo trga dela.
Pogosto je označena za stranko proticepilcev, podpornikov Rusije, evroskeptikov, populistov, zanikovalcev podnebnih sprememb in različnih drugih teoretikov zarot.
Zgodovina Lista Zoran Za Kranj
Vodja stranke Resni.ca Zoran Stevanović se je pred njeno ustanovitvijo politično udejanjal v lokalni politiki v Kranju, kjer je dvakrat kandidiral za župana in nazadnje leta 2018 s svojo listo Zoran Za Kranj osvojil enako število svetniških mest kot tamkajšnja stranka SDS. Stevanović je januarja 2021 na seji kranjskega mestnega sveta že nastopal kot predstavnik stranke Resni.ca; na medijsko vprašanje, ali stranka Resni.ca torej predstavlja pravnega naslednika liste Zoran za Kranj ali če se je listo ukinil, ni odgovoril.
Ustanovitev in začetki delovanja Stranko Državljansko gibanje Resni.ca je Stevanović s somišljeniki ustanovil 26. decembra 2020. Sedež stranke je na Koroški cesti 2 v Kranju.
Ime stranke po besedah Stevanovića sočasno predstavlja besedi »Resnica« in »Resni«, saj da stranka predstavlja resnico v nasprotju z lažmi koruptivnih osrednjih političnih strank (ki da državljane »na podlagi odnosa do polpretekle zgodovine in marginalnih tem« delijo na leve in desne, medtem ko se potegujejo za obvladovanje tokov javnega denarja) in ker da mislijo svoje cilje tudi res udejaniti. Po besedah Stevanovića je bila stranka ustanovljena zaradi številnih samoiniciativnih pobud podpornikov. Stevanović je o stranki v intervjuju februarja 2021 povedal, da ima že vsaj 37.000 »ambasadorjev« in še mnogo več podpornikov širom države ter da stranka že vzpostavlja mrežo strankarskih predstavnikov po Sloveniji, da so »prva ambicija« stranke bile parlamentarne volitve, da stranka namerava kandidirati na lokalnih kot tudi evropskih volitvah in da za njimi »ne stojijo nikakršni lobiji in ostale strukture moči, kar se kaže tudi v tem, da jim osrednji mediji ne namenijo niti sekunde prostora.« Med drugim je rekel:»[…] klicali so me novinarji, ki jih osebno poznam, da imajo navodilo odgovornih urednikov, da je o nas prepovedano poročati.«
Domneve o prikritem sodelovanju stranke Resni.ca s SDS in odziv stranke Stevanović je v intervjuju decembra 2020 povedal, da je premierju Janezu Janši v dopisu osebno predlagal sodelovanje gibanja Resni.ca z vlado pri iskanju rešitev za aktualne izzive.
Ob sunkovitem vzponu vidnosti stranke Resni.ca oktobra 2021 so se pojavila ugibanja, da bi lahko šlo pri stranki Resni.ca za satelit (oz. »trojanskega konja«) SDS, s katero bi si SDS v primeru preboja stranke Resni.ca v parlament zagotovila koalicijsko partnerico po naslednjih državnozborskih volitvah.
V odzivu na ugibanja o skritih načrtih stranke Resni.ca za sodelovanje s SDS je Stevanović podal javno zavezo, da z SDS ne bodo sodelovali. Oktobra 2021 je na upravni enoti Kranj podpisal dokument, s katerim je zavezal, da stranka nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo. Kot pravi listina, objavljena na njegovi Facebook strani, se "spodaj podpisani Zoran Stevanović, predsednik stranke Resni.ca, zavezuje, da stranka Resni.ca nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo. V kolikor bi se to zgodilo, se zavezuje, da bo v istem trenutku odstopil z vseh funkcij."
Protesti proti covidnim ukrepom (2021)
29. septembra 2021 je v Ljubljani potekal množični protest proti ukrepom za zajezitev pandemije covida-19, ki ga je med drugim soorganizirala stranka Resni.ca. Protest se je sprevrgel v nasilne izgrede, saj so nekateri udeleženci napadali policiste, metali granitne kocke, steklenice in pirotehnična sredstva, policija pa je odgovorila z uporabo vodnega topa, solzivca in prisilnih sredstev.
Stevanovič je 3. oktobra 2021 na slovensko vlado naslovil pismo, v katerem je pozval k takojšnji ukinitvi pogoja PCT in odstopu vlade. V pismu je navedel, da vlada nosi »vso odgovornost za dogajanje na ulicah, trgih in protokolarnih lokacijah«, s čimer je namignil, da bodo med srečanjem vrha EU-Zahodnji Balkan na Brdu pri Kranju protesti proti pogoju PCT poskušali zmotiti izvajanje srečanja.
4. oktobra se je Stevanović v vlogi organizatorja protestov proti pogoju PCT v predsedniški palači sestal z predsednikom republike Borutom Pahorjem. Pahor je na sestanku izrazil pričakovanje, da bo Stevanović protestnike pozval k nenasilnosti. Pahor je Stevanovića tudi opozoril na nesprejemljivost stališča, da si lahko protestniki sami izbirajo kraj protesta. Stevanović je Pahorju predlagal, naj vlado pozove k odstopu in odpravi njene ukrepe; Pahor je Stevanovićevo pobudo zavrnil. Stevanović se je srečanja udeležil brez maske (mask niso nosili niti ostali udeleženci sestanka vključno s predsednikom, saj glede na veljavne odloke uporaba maske ni potrebna v okoljih, kjer pogoj PCT izpolnjujejo vsi udeleženi), urad predsednika pa je za medije potrdil, da so ob obisku preverili, ali Stevanović izpolnjuje pogoj PCT.
7. oktobra dopoldan sta bili na sedežu stranke Resni.ca in domu Stevanovića izvedeni hišni preiskavi pod vodstvom Nacionalnega preiskovalnega urada. Stevanović naj bi se tudi predal policiji v pridržanje. 8. oktobra je revija Reporter poročala, da je od gibanja Resni.ca prejela pisno zahtevo, naj umakne fotografijo nepremičnine Zorana Stevanovića. V dopisu je Resni.ca mediju tudi zagrozila s tožbo, če tega ne stori. Reporter je ob tem opozoril, da je snemanje zasebnih nepremičnin z javnih površin zakonito (in da mediji takšne posnetke ob hišnih preiskavah rutinsko objavljajo) ter da Reporter sploh ni bil eden izmed medijev, ki so objavili slikovne posnetke njegove hiše.
Protesti so bili organizirani tudi novembra in decembra 2021.
Kandidatura na državnozborskih (2022) in evropskih volitvah (2024) Resni.ca se je leta 2022 podala na svoje prve državnozborske volitve. Javnomnenjske raziskave so stranki kazale približno 2,5-odstotno podporo, nekatere izmed njih pa so nakazovale tudi na možnost prestopa parlamentarnega praga. Na volitvah 24. aprila stranka z 2,86 % glasov v parlament ni vstopila. Stevanović je izrazil zadovoljstvo z izidom in napovedal »bistveno boljši rezultat« na prihodnjih volitvah.
Tudi na volitvah v Evropski parlament 2024 stranki preboj ni uspel. V kampanji so kandidati stranke kot prioritete izpostavljali suverenizem, nevtralnost v tujih konfliktih, digitalno suverenost in ohranjanje tradicionalnih vrednot. Stranka je prejela 3,97 % glasov, Stevanović sam kot nosilec liste je dobil nekaj več kot 14.600 glasov oziroma 54 % vseh glasov liste.
24. junija 2025 se je stranki Resni.ca uradno priključila Lista za Celje, ki je aktivna v celjskem mestnem svetu.
Januarja 2026 je bil ustanovljen podmladek stranke z imenom Resni.Carji, katerega prvi predsednik je postal Samo Juršič.
Vstop v parlament, podpora Janševi vladi (2026) V kampanji pred volitvami 2026 je Resni.ca kot glavne programske točke izpostavljala nizke davke, suverenizem in boj proti korupciji, predsednik Zoran Stevanović pa večkrat spomnil na overjeno izjavo, da ne bodo politično sodelovali z SDS in Janezom Janšo kot tudi da ne bodo vstopili v vlado Roberta Goloba. Na volitvah 22. marca se je stranka s 64.799 glasovi volivcev in 5,5 odstotka vseh glasov uvrstila v Državni zbor Republike Slovenije. Osvojila je pet poslanskih mandatov, poleg Stevanovića so poslanci postali še Katja Kokot, Nedeljko Todorović, Boris Mijič in Aleksander Štorek. V odzivu na volilni rezultat je Stevanović ponovil stališče, da ne bodo vstopili v koalicijo, ki bi jo vodila Robert Golob ali Janez Janša, poudaril potrebo po zbližanju programskih izhodišč ter izrazil zanimanje za prevzem zunanjega, notranjega in finančnega ministrstva.
V tednu po volitvah se je Resni.ca udeležila povolilnih sestankov pri Robertu Golobu, ki je kot relativni zmagovalec volitev vse parlamentarne stranke z izjemo SDS povabil k oblikovanju t. i. vlade narodne enotnosti. Stevanović je sicer še pred prvim srečanjem zatrdil, da se ne vidi v vladi skupaj s stranko Levica ter se ločeno sestal s predsednikom Demokratov Anžetom Logarjem. Po Golobovih neformalnih sestankih je ponovil, da »niso tam zato, da bi njemu ali Janši pomagali priti na oblast« in napovedal oblikovanje »stebra normalnosti.« V slednjega se je poleg Resni.ce in Demokratov vključilo še zavezništvo NSi, SLS, FOKUS, navezo so poimenovali Tretji blok, namen pa je iskanje skupnih rešitev pri stičnih točkah programov strank. Stranke tretjega bloka so denimo spisale in vložile Interventni zakon za razvoj Slovenije.
Izvolitev predsednika državnega zbora 8. aprila je tednik Mladina poročal, da naj bi se SDS in stranke Tretjega bloka že uskladile o kandidaturi Zorana Stevanovića za predsednika DZ, a je ta navedbe medija zavrnil. Dan pred ustanovno sejo 10. Državnega zbora Republike Slovenije je Stevanović sicer za predsednika DZ izrazil pripravljenost podpreti skupnega kandidata Tretjega bloka, denimo Janeza Ciglerja Kralja, a ob tem dopustil možnost, da ponudijo svojega kandidata; zamisel naj bi mu dali mediji, kot možno kandidatko pa je navedel tudi Katjo Kokot. 10. aprila so poslanci Resni.ce skupaj s po tremi poslanci SDS in NSi, SLS, FOKUS za predsednika DZ vendarle predlagali Stevanovića, ki je na tajnem glasovanju prejel 48 glasov in bil izvoljen na položaj. V odzivu po ustanovni seji je napovedal podporo tisti vladi, ki bi se čim bolj približala 46 glasovom podpore ter njihovim programskim izhodiščem, saj da ne bi želeli povzročati politične krize v državi.
Podpora četrti vladi Janeza Janše 13. aprila 2026 je Stevanović v intervjuju dejal, da je overjena izjava o nesodelovanju z SDS »izgubila pomen v trenutku, ko so bili izvoljeni v parlament, ker so jih ljudje postavili za sodelavce Janši že prvi dan«.
20. aprila je vodja poslanske skupine Resni.ca Katja Kokot po posvetu pri predsednici republike Nataši Pirc Musar pojasnila, da so se pogajali z obema stranema in se s programskimi izhodišči najbolj približali stranki SDS. Po neuspešnih pogajanjih Roberta Goloba, ki je istega dne napovedal selitev v opozicijo, je vlado začel sestavljati Janez Janša; Stevanović je 24. aprila napovedal tudi podporo zakonu SDS o reorganizaciji vlade. Po odločitvi predsednice republike, da v prvem krogu kandidata za mandatarja ne predlaga, je 5. maja začel teči drugi krog izbire kandidata. Janša je koalicijsko pogodbo uskladil s strankami NSi, SLS, FOKUS in Demokrati, njena izhodišča je prejela tudi Resni.ca in jih opisala kot skladna s programom, a se odločila za delovanje v obliki konstruktivne opozicije. Stevanović je ob tem še naznanil, da ne vidi potrebe po tem, da bi stranka k Janševi kandidaturi prispevala svoje podpise.
16. maja je svet Resni.ce sprejel odločitev, da poslanci prispevajo podpise pod kandidaturo Janeza Janše ter ga na tajnem glasovanju tudi podprejo. Odločitev naj bi bila sprejeta soglasno, Stevanović pa je po seji dejal, da stranka s tem ostaja zvesta svojim predvolilnim zavezam. 48 poslancev je Janševo kandidaturo vložilo 19. maja, tri dni kasneje pa ga skupaj s poslancema manjšin in poslancem opozicije izvolilo za predsednika vlade. Poslanci Resni.ce so podprli tudi imenovanje celotne četrte vlade Janeza Janše na glasovanju dne 4. junija. Partnerstvu za razvoj, ki ga je vlada ponudila vsem strankam opozicije, se v Resni.ci niso pridružili.