1041 (MXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek. Dogodki thumb|right|200px|Madžarski kralj Sámuel Aba 17. marec - Bitka pri reki Olivent: prva od kar nekaj uspešnih bitk, v kateri so Normani odločujoče porazili Bizantince in se polastili bizantinskih ozemelj v južni Italiji. Prejšnja desetletja so bili langobardski upori proti Bizantincem v južni Italiji neuspešni. Uspehi so se začeli šele, ko so pobudo prevzeli normanski najemniki, ki so v bizantinski oblasti in šibkih kneževinah videli priložnost za lastne fevde. 10. december - bizantinska regentka Zoja po smrti soproga cesarja Mihaela IV. Paflagonca posinovi svojega nečaka Mihaela V. Kalafata in mu s tem podeli zakonito pravico do bizantinskega prestola. Edvard Spoznavalec, vnuk Ethelreda Nepripravljenega se na vabilo anglodanskega kralja Hartaknuta vrne iz pregnanstva v Normandiji. Hartaknut mu prizna pravico do prestola pod pogojem, da obdrži zakone, ki jih je uvedel Knut Veliki. Madžarsko plemstvo se upre kralju Petru Orseolu, ki je bil po rodu Benečan in nečak Štefana Velikega. Namesto njega si izberejo Štefanovega drugega nečaka Samuela Abo. Sunitska dinastija Ziridov v Magrebu zavrne fatimidsko (šiitsko) nadvlado iz Egipta in se vazalno podredi šibki in ceremonialno reprezentativni sunitski dinastiji Abasidov v Bagdadu.
Rojstva Harald III. Hen, danski kralj († 1080) Rajmond IV. Touluški, grof Toulousa, en od voditeljev prvega križarskega pohoda († 1105)
Smrti Akazome Emon, japonska pesnica (* 956) Ibn al-Haitam, arabski matematik, fizik, učenjak (* 965) Mihael IV. Paflagonec, bizantinski cesar (* 1010) Naropa, indijski budistični jogi (* 956)
Glej tudi
*