desno|sličica|481x481_pik| Zemljevid, ki prikazuje status Izraela in izraelsko zasedenih ozemelj leta 2018 Ozemlja pod zasedbo Izraela so ozemlja, ki jih je Izrael zavzel in zasedel med šestdnevno vojno leta 1967. Medtem ko se izraz trenutno uporablja za palestinska ozemlja in Golansko planoto, se je v preteklosti uporabljal tudi za območja, ki jih je Izrael nekoč zasedal, npr. Sinajski polotok in južni Libanon. Pred zmago Izraela v šestdnevni vojni sta si okupirana ozemlja v Palestini delila Egipt in Jordanija: Egipt je zasedel območje Gaze, Jordanija pa si je priključila Zahodni breg; Sinajski polotok in Golanska planota sta bila pod suverenostjo Egipta oziroma Sirije. Fraza »okupirana ozemlja« v povezavi z Izraelom je moč najti v Resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov št. 242, sestavljeni po šestdnevni vojni, ki je zahtevala: »vzpostavitev pravičnega in trajnega miru na Bližnjem vzhodu na naslednjih načelih: [...] umika izraelskih oboroženih sil z ozemelj, zasedenih v nedavnem konfliktu [...] spoštovanja in priznanja suverenosti, ozemeljske celovitosti in politične neodvisnosti vseh držav na tem območju ter njihove pravice živeti v miru znotraj varnih in priznanih meja brez groženj ali dejanj sile.«
Od leta 1967 do 1981 so bila štiri območja pod upravo izraelskega vojaškega guvernerja; Združeni narodi (ZN) so jih imenovali »zasedena arabska ozemlja«.Carter Says Error Led U.S. to Vote Against Israelis "President Carter said last night that, because of a foulup, the United States incorrectly voted Saturday for a United Nations resolution calling on Israel to dismantle its settlements in occupied Arab territories." Izraelski vojaški guvernat je bil razpuščen leta 1981, dve leti po mirovni pogodbi med Egiptom in Izraelom, po kateri je Egipt priznal Izrael, Izrael pa je Egiptu vrnil Sinajski polotok. Po sklenitvi mirovne pogodbe z Egiptom je Izrael z zakonom o Golanski planoti priključil Golansko planoto svojemu severnemu okrožju ter Zahodni breg in Gazo priključil izraelski civilni upravi. Kljub razpustitvi vojaške vlade in v skladu z egiptovskimi zahtevami se je izraz zasedena arabska ozemlja dalje uporabljal za Zahodni breg (skupaj z vzhodnim Jeruzalemom, ki ga je Izrael de facto priključil leta 1980), območje Gaze in Golansko planoto. Od leta 1999 do začetka leta 2013 se je izraz »zasedeno palestinsko ozemlje« uporabljal za ozemlja na Zahodnem bregu in v Gazi, ki jih je nadzoroval začasni upravni organ države Palestine, Palestinska nacionalna oblast (PNA).
Meddržavno sodišče (ICJ), Generalna skupščina ZN in Varnostni svet ZN obravnavajo vsi Izrael kot okupacijsko silo na ozemljih.Strongly deplores the continued refusal of Israel, the occupying Power, to comply with the relevant resolutions of the Security Council and the General Assembly; Posebni poročevalec ZN Richard Falk je izraelsko okupacijo označil za žalitev mednarodnega prava. Vrhovno sodišče Izraela je razsodilo, da Izrael upravlja Zahodni breg kot vojaško okupacijo.Beit Sourik Village Council v. The Government of Israel. (PDF) . Retrieved on April 4, 2017. Po Sassonovem poročilu je izraelsko vrhovno sodišče z vrsto različnih sodnikov tekom več kot štirih desetletij vedno znova trdilo, da za izraelsko prisotnost na Zahodnem bregu velja mednarodno pravo. Izraelske vlade so za Zahodni breg raje uporabljale izraz »sporna ozemlja«.FAQ: The Peace process with the Palestinians – Dec 2009. Mfa.gov.il. Retrieved on 2012-01-15. From "Occupied Territories" to "Disputed Territories," by Dore Gold . Jcpa.org. Retrieved on 2012-01-15.
Izrael se je leta 2005 enostransko umaknil z območja Gaze. ZN in številne organizacije za človekove pravice še naprej obravnavajo Izrael kot okupacijsko silo na območju Gaze. "Human Rights Council Special Session on the Occupied Palestinian Territories" July 6, 2006; Human Rights Watch considers Gaza still occupied. Izrael zavrača to karakterizacijo. 24. septembra 2021 je predsednik PNA Mahmud Abas v govoru pred Generalno skupščino ZN dal Izraelu enoletni ultimat, da konča svojo vojaško okupacijo palestinskih ozemelj; izjavil je, da bo v nasprotnem primeru prišlo do umika palestinskega priznanja Izraela na podlagi meja iz leta 1967 iz leta 1993 (v skladu s prvim sporazumom iz Osla) in predložitev zadeve ICJ. Abas je v svojem govoru izraelsko politiko označil za apartheid, ki temelji na etničnem čiščenju."Frustrated Abbas gives Israel ultimatum in harsh UN address." The Washington Post, September 24, 2021.
Razvoj od 1916 do danes Okupator ima zaradi zasedbe ozemlja določene pravne obveznosti po mednarodnem pravu. Mednarodno pravo pozna nekaj vojnih zakonov, ki urejajo vojaško okupacijo, tako Haaški konvenciji iz let 1899 in 1907 ter Četrta ženevska konvencija. Occupation and international humanitarian law: questions and answers , International Committee of the Red Cross, 2004. Ena od teh obveznosti je ohraniti status quo do podpisa mirovne pogodbe, razrešiti posebne pogoje, opisane v mirovni pogodbi, ali oblikovanje nove civilne vlade.
Izrael spodbija - v celotni ali delno - trditev, da je okupator palestinskimi ozemelj, in če že je, v kakšnem obsegu to velja. To velja tudi za vprašanje, ali izraelske naselbine na teh ozemljih kršijo obveznosti Izraela kot okupacijske sile - ali pomenijo resno kršitev ženevskih konvencij in ali so celo vojni zločin. Rome Statute Of The International Criminal Court Article 8. legal.un.org. Retrieved on 2013-10-18. Articles 85, 88, and 89 of Protocol Additional to the Geneva Conventions of 12 August 1949, and relating to the Protection of Victims of International Armed Conflicts (Protocol I), 8 June 1977 Leta 2015 je več kot 800.000 Izraelcev, to je skoraj 13 % judovskega prebivalstva Izraela, živelo onkraj črte premirja iz leta 1949.
Kategorija:Palestina Sinajski polotok Izrael je leta 1967 v šestdnevni vojni Egiptu odvzel Sinajski polotok. Ustanovil je naselbine ob Akabskem zalivu in v severovzhodnem delu, tik pod Gazo. Po načrtih naj bi je naselje Yamit razširili v mesto z 200.000 prebivalci, The Arab–Israeli Dilemma (Contemporary Issues in the Middle East), Syracuse University Press; 3rd edition (August, 1985) čeprav dejansko prebivalstvo Yamita ni preseglo 3.000. Kintera.org—The Giving Communities . Theisraelproject.org. Retrieved on 2012-01-15. Sinajski polotok je bil po letu 1979 postopno vrnjen Egiptu v okviru mirovne pogodbe med Egiptom in Izraelom. V skladu s pogodbo je Izrael evakuiral izraelske vojaške objekte in civilna naselja, da je nato z Egiptom vzpostavil "normalne in prijateljske odnose ". "Upon completion of the interim withdrawal provided for in Annex I, the parties will establish normal and friendly relations, in accordance with Article III (3)." Izrael je do leta 1982 razgradil osemnajst naselbin, dve bazi letalskih sil, pomorsko bazo in druge objekte, med drugim edini naftni vir pod izraelskim nadzorom. Evakuacija civilnega prebivalstva, ki je potekala leta 1982, je bila v nekaterih primerih nasilna, tako evakuacija Yamita. Naselja so porušili, saj se je bilo bati, da se bodo naseljenci po evakuaciji poskušali vrniti na svoje domove. Sinajski polotok se od leta 1982 dalje ne obravnava več kot okupirano ozemlje.
Južni Libanon Izraelska okupacija južnega Libanona se je zgodila po tem, ko je Izrael med libanonsko vojno leta 1982 napadel Libanon, potem pa v južnem Libanonu obdržal svoje sile za podporo milici krščanske južnolibanonske vojske. Leta 1982 so med spopadi v okviru širše libanonske državljanske vojne izraelske obrambne sile (IDF) in zavezniške krščanske milice svobodne libanonske vojske zavzele velike dele Libanona, med drugim prestolnico Bejrut. Pozneje se je Izrael med letoma 1983 in 1985 umaknil z delov zasedenega območja, vendar je dalje delno nadzoroval obmejno regijo, znano kot Varnostni pas južnega Libanona, sprva v sodelovanju s samooklicano Svobodno libanonsko državo, ki je izvajala omejeno oblast nad deli južnega Libanona do leta 1984, kasneje, do leta 2000, pa z upravo varnostnega pasu Južnega Libanona in njeno vojsko Južnega Libanona (oblikovano iz Svobodne libanonske vojske). Namen varnostnega pasu je bil za Izrael ustvariti prostor, ki bo ločeval mesta na severni meji od teroristov, ki so doma v Libanonu.
Med prisotnostjo v varnostnem pasu je IDF zasedala številne položaje in podpirala SLA, ki je prevzela vsakdanje življenje na varnostnem območju, sprva kot uradna sila svobodne libanonske države in kasneje kot zavezniška milica. Tako je južno-libanonska vojska je nadzorovala zapor v Khiamu. Poleg tega so se v varnostnem pasu nahajale sile Združenih narodov (ZN) in začasne sile Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL) (od konca operacije Litani leta 1978 dalje).
Pas je bil širok nekaj kilometrov in je obsegal približno 10 % celotnega ozemlja Libanona. V njem je živelo okoli 150.000 ljudi, ki so živeli v 67 vaseh in mestih, po poreklu šiiti, maroniti in Druzi (večina jih je živela v mestu Hasbaya). V osrednjem območju pasu je bilo maronitsko mesto Marjayoun, ki je bilo glavno mesto varnostnega pasu. Prebivalci, ki so ostali na varnostnem območju, so bili veliko v stiku z Izraelom, mnogi med njimi so bili v Izraelu zaposleni in prejemali različne storitve Izraela.
Pred izraelskimi volitvami maja 1999 je predsednik izraelske vlade Ehud Barak obljubil, da se bodo v enem letu vse izraelske sile umaknile iz Libanona. Ko so pogajanja med Izraelom in Sirijo propadla – cilj pogajanj je bil doseči mirovni sporazum tudi med Izraelom in Libanonom zaradi sirske okupacije Libanona pred 2005 – je Barak 24. maja 2000 umaknil IDF na izraelsko mejo. Med premikom na mednarodno priznano Modro črto ni bil ubit ali ranjen noben vojak.
Golanska planota desno|sličica| Zemljevid Golanske planote po letu 1974 Izrael je leta 1967 v šestdnevni vojni zasedel sirsko Golansko planoto. 11. junija 1967 je bilo podpisano premirje in Golanska planota je prešla pod izraelsko vojaško upravo. Sirija je zavrnila Resolucijo VS ZN št. 242 z dne 22. novembra 1967, ki je pozivala k vrnitvi izraelsko zasedenih državnih ozemelj v zameno za miroljubne odnose. Izrael je sprejel Resolucijo 242 v govoru v Varnostnem svetu 1. maja 1968. Marca 1972 je Sirija "pogojno" sprejela Resolucijo 242. Maja 1974 je bil podpisan sporazum o umiku med Izraelom in Sirijo.
V jomkipurski vojni leta 1973 je Sirija Golansko planoto skušala ponovno zavzeti , vendar brez uspeha. Izrael in Sirija sta leta 1974 podpisala sporazum o prekinitvi ognja, ki je pustil skoraj vso planoto pod izraelskim nadzorom, ozko demilitarizirano območje pa je vrnil pod nadzor Sirije. Opazovalne sile Združenih narodov so bile ustanovljene leta 1974 kot pufer med nasprotnikoma. Golan Heights profile. BBC. 30 August 2011 Sirija je s tem, da je uradno sprejela Resolucijo Varnostnega sveta ZN 338, . General Assembly Security Council. United Nations. 23 October 1973 ki je določila premirje ob koncu Jom Kipurske vojne, sprejela tudi Resolucijo 242.
14. decembra 1981 je Izrael sprejel zakon o Golanski planoti, ki je razširil izraelsko upravo in zakone na področje. Izrael se je izrecno izogibal uporabi izraza "pripojitev" za opis spremembe statusa. Vendar pa je Varnostni svet ZN de facto aneksijo zavrnil v Resoluciji VS ZN 497, ki jo je razglasila za "nično in neveljavno ter brez mednarodnega pravnega učinka", UN Security Council Resolution 497 . (PDF) . Retrieved on 2012-01-15. in posledično Golansko planoto še naprej obravnava kot ozemlje, ki ga zaseda Izrael. Ukrep so kritizirale tudi druge države, bodisi da je nezakonit bodisi ne pomaga bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu.