Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina. Kraje svetovne dediščine ureja Unescova konvencija iz leta 1972. Alžirija je Konvencijo za zaščito svetovne kulturne in naravne dediščine ratificirala 24. junija 1974. Alžirija je dom sedmih Unescovih območij svetovne dediščine. Prvi kraj Unescove svetovne dediščine v Alžiriji je leta 1980 postal Al Qal'a v Beni Hammad, najnovejši vnos na seznam pa je kazba v Alžiru, ki je bila dodana leta 1992. Od skupno sedmih vnosov jih sedem ima oznako kulturne pomembnosti, Tassili n'Ajjer pa je uvrščen tudi zaradi naravne dediščine. Med letoma 2002 in 2006 je bila Tipasa ogrožena zaradi nezadostnega upravljanja z dediščino, med drugim vandalizma, okoliške urbanizacije v zaščitnem območju ter neprimernih restavratorskih posegov.
Kraj Slika Lokacija Kriterij površinaha Leto vpisa Opis Al Qal'a v Beni Hammad Alžirijaprovinca M'sila, Kulturno:AlgDje(iii) 150 ha 1980 Ruševine prve prestolnice hammadidskih emirjev, ustanovljene leta 1007 in porušene leta 1152. Mošeja, katere molilnica ima 13 hodnikov z osmimi obočnimi polami, je ena največjih v Alžiriji. Djémila Alžirijaprovinca Sétif, Kulturno:AlgDje(iii)(iv) 31 ha 1982 Djémila (prej znana kot Cuicul) je bilo rimsko mesto v goratem območju, ki je obsegalo forum, templje, bazilike, slavoloke in verske stavbe ter druge strukture, od katerih je bila vsaka prilagojena lokaciji 900 m nad morsko gladino. Kazba v Alžiru Alžirijaprovinca Algiers, Kulturno:AlgKas(ii)(v) 50 ha 1982 Kazba v Alžiru je edinstveno islamsko mesto na sredozemski obali. Vsebuje ostanke citadele, srednjeveških mošej in osmanskih palač. dolina M'Zab Alžirijaprovinca Ghardaïa, Kulturno:AlgMzb(ii)(iii)(v) 4000 ha 1982 Neokrnjen, tradicionalni človeški habitat so Ibaditi zgradili okoli pet ksour doline M'zab v 10. stoletju Tassili n'Ajjer Alžirijaprovinci Illizi in Tamanrasset, Mešano:AlgTas(i)(iii)(vii)(viii) 7.200.000 ha 1982 Ogromna planota na robu Sahare, Tassili n'Ajjer, vsebuje več kot 15.000 jamskih gravur, ki beležijo podnebne spremembe, selitve živali in razvoj človeškega življenja, ki segajo od 6000 pr. n. št. do prvih stoletij n. št. Znan je tudi po erodiranih oblikah peščenjaka. Timgad Alžirijaprovinca Batna, Kulturno:AlgTim(ii)(iii)(iv) 91 ha 1982 Timgad, ki ga je ustanovil cesar Trajan leta 100 n. št. kot vojaško kolonijo, ima ulici kardo in dekuman, ki predstavljajo tipičen primer rimskega urbanističnega načrtovanja. Tipasa Alžirijaprovinca Tipaza, Kulturno:AlgTip(iii)(iv) 52 ha 1982 Tipasa, ki je bila prej kartažansko trgovsko središče, so osvojili Rimljani in jo spremenili v vojaško oporišče. Najdišče priča tudi o paleokrščanskih in bizantinskih vplivih.
Sklici
Zunanje povezave
UNESCO Svetovna dediščina v Alžiriji UNESCO Nesnovna kulturna dediščina človeštva v Alžiriji
Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Alžiriji Alžirija