Kirilo Oleksijovič Budanov (), ukrajinski obveščevalec, * 4. januar 1986, Kijev.
Budanov je od avgusta 2020 vodja Glavnega obveščevalskega direktorata ukrajinskega ministrstva za obrambo (GUR). Pred tem je bil namestnik direktorja enega izmed oddelkov Zunanje obveščevalne službe Ukrajine. Ima čin generalporočnika. Od 2. januarja 2026 zaseda mesto vodje kabineta pisarne predsednika Ukrajine.
Zgodnje življenje in izobrazba Budanov se je rodil v Kijevu 4. januarja 1986. Leta 2007 je diplomiral na Odeški vojaški akademiji.
Kariera
Po diplomiranju leta 2007 je Budanov začel vojaško kariero v posebnih enotah GUR.
Rusko-ukrajinska vojna Od leta 2014 je sodeloval v vojni v Donbasu, kjer je bil trikrat ranjen. Večina informacij o njegovi službi v tem času je zaradi sodelovanja v tajnih operacijah neznana.
Leta 2024 je The New York Times poročal, da je bil Budanov član elitne enote 2245 GUR, ki jo je usposabljala CIA. Budanov je pridobil sloves s sodelovanjem v drznih operacijah za sovražnikovimi črtami. Leta 2016 je vodil amfibijsko operacijo posebnih enot na okupirani Krim katere namen je bila namestitev eksploziva na rusko letališče. Budanova enota je padla v zasedo ruske posebne enote FSB. Po besedah Budanova, je bitka trajala dve minuti, v njej so ubili več sovražnikov, vključno z njihovim poveljnikom podpolkovnikom Romanom Kamenjevom. The New York Times je tudi poročal, da je Budanov bil na zdravljenju v ZDA po tem, ko je v Donbasu bil ranjen.
4. aprila 2019 je Rus z dokumenti z imenom »Aleksej Lomaka« v Budanov avto nastavil eksploziv, ki je eksplodiral predčasno in le uničil avto. Napadalca in njegovo diverzantsko skupino so prijeli.
Leta 2020 je postal namestnik direktorja enega od oddelkov Zunanje obveščevalne službe Ukrajine .
5. avgusta 2020 je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski Budanova imenoval za vodjo Glavnega obveščevalskega direktorata ukrajinskega ministrstva za obrambo.
Konec novembra 2021 med ruskimi pripravami za odkrit napad na Ukrajino, ki je sledil 24. februarja 2022, je Budanov v intervjuju za ameriški medij Military Times razkril ruske načrte za invazijo v začetku leta 2022. Kmalu po tem je rusko vodstvo začelo trditi, da Ukrajina namerava »s silo rešiti konflikt v Donbasu«, vodstvo Ukrajine pa se je večinoma distanciralo od Budanovega javnega opozorila pred prihajajočim napadom Rusije.
11. marca 2022 je postal predsednik Koordinacijskega štaba za ravnanje z vojnimi ujetniki. Septembra 2022 je Budanov sodeloval pri največji izmenjavi ujetnikov med Ukrajino in Rusijo v kateri se je vrnilo 215 ukrajinskih vojakov, vključno z več kot 100 borci in poveljniki brigade Azov.
Februarja 2023 je vodja parlamentarnega bloka Sluga narodu izjavil, da bo Oleksija Reznikova na mestu obrambnega ministra zamenjal Budanov, vendar do tega ni prišlo.
21. aprila 2023 je okrožno sodišče Lefortovo v Moskvi v Rusiji izdalo nalog za aretacijo Budanova zaradi ukrajinskega napada na Krimski most leta 2022. Budanov se je odzval z besedami: »Zadovoljen sem. To je dober pokazatelj našega dela in obljubljam, da bom delal še bolje.«
Kot vodja GUR je obtožen tudi organizacije umorov ali poskusov umorov več pomembnih medijskih oseb v Rusiji, kot npr. umor novinarjev Darje Dugine, Vladlena Tatarskega in poskus umora pisatelja Zaharja Prilepina.Na vprašanje v zvezi s tem je odgovoril: »Ne nadaljujte s to temo. Vse kar bom komentiral je, da ubijamo in bomo še naprej ubijali Ruse kjerkoli po svetu, do naše končne zmage«.
Tiskovni predstavnik GUR je leta 2023 dejal, da je bilo na Budanova izvedenih že več kot deset poskusov atentata. Novembra 2023 se je njegova žena Marijana Budanova zastrupila z neopredeljenimi težkimi kovinami, verjetno zaradi zastrupljene hrane. Tudi več uslužbencev direktorata je imelo blage simptome zastrupitve.
Leta 2024 je Budanov od predsednika Zelenskega prejel nagrado Heroj Ukrajine.
Po odstopu Andrija Jermaka z mesta vodje pisarne predsednika Ukrajine, je Volodimir Zelenski 2. januarja 2026 na mesto imenoval Budanova. Na mestu vodje GUR ga je nadomestil Oleg Ivaščenko.
Vojaški čini
Brigadni general (24. avgust 2021) Generalmajor (3. april 2022) Generalporočnik (7. september 2023)
Nagrade
Vitez reda za hrabrost Heroj Ukrajine
Sklici
Kategorija:Živeči ljudje Kategorija:Rojeni leta 1986 Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna Kategorija:Ukrajinski vojaški obveščevalci