Istriotščina () je romanski jezik italo-dalmatinske veje, ki ga govori približno 400 ljudi v jugozahodnem delu Istre, v Istrski županiji na Hrvaškem, zlasti v Rovinju in Vodnjanu. Ne smemo ga zamenjevati z istrobeneškim narečjem, ki je bil nekoč »lingua franca« v obmorskih istrskih mestih, ali s še manj sorodno istroromunščino, ki pripada vzhodnoromanskim jezikom. Razvrstitev
Istriotščina spada med romanske jezike. Razvrstitev jezika je sicer nejasna, obstaja več predlogov: Sorodna ladinščini. Po mnenju italijanskega jezikoslovca Mattea Bartolija se je ladinsko govorno območje do leta 1000 n. št. raztezalo od južne Istre do Furlanije in vzhodne Švice.Bartoli, Matteo. Le parlate italiane della Venezia Giulia e della Dalmazia. Tipografia italo-orientale. Grottaferrata 1919. Samostojen severnoitalski jezik, ki ne pripada ne venetščini ne galoitalskim jezikom. Mnenje podpirata tudi jezikoslovca Tullio De Mauro in Maurizio Dardano. Različica retoromanskih jezikov po mnenju istriota Antonia Ive. Samostojen jezik italodalmatske skupine. Avtohtoni romanski jezik pod močnim vplivom beneških, furlanskih in slovanskih nadstratov po mnenju Mirka Deanovića. Leta 2017 je Inštitut Maxa Plancka za znanost o zgodovini človeštva skupaj z dalmatinščino uvrstil istriotščino med dalmatinskoromanske jezike. Istriotščina je bila v času Kraljevine Italije obravnavana kot poddialekt beneščine.
Govorci istriotščine so svoj jezik poimenovali po šestih mestih, v katerih se je jezik uporabljal. Današnje poimenovanje je v 19. stoletju skoval italijanski jezikoslovec Graziadio Isaia Ascoli.Tagliavini, Carlo. Le origini delle lingue neolatine. Patron Ed. Bologna 1982.
Istriotščino govorijo tudi v nekaterih komunah Fertilije in Maristele na Sardiniji, kamor so se naselili istrski optanti.
Istriotščino govori le okrog 400 ljudi, kar jo uvršča med ogrožene jezike.
Sklici
Kategorija:Romanski jeziki Kategorija:Jeziki Hrvaške Kategorija:Istra