Mitridat V. EvergetErciyas, Wealth, aristocracy and royal propaganda under the Hellenistic kingdom of the Mithradatids in the Central Black Sea Region in Turkey. str. 122. () je bil sedmi kralj Pontskega kraljestva, * ni znano, † ok. 120 pr. n. št.

Bil je grško-makedonskega in perzijskega porekla, sin kralja Farnaka I. in kraljice Nise. Njegova mati naj bi umrla med sestrinim porodom. Na pontskem prestolu je nasledil svojo teto Laodiko in strica Mitridata IV.Justin, Epitome of Pompeius Trogus, xxxviii. 5 Okoliščine njegovega prihoda na prestol niso povsem jasne.

Mitridat V. je nadaljeval zavezništvo z Rimom, ki so ga začeli njegovi predhodniki. Med tretjo punsko vojno je podprl Rim z nekaj ladjami in majhno pomožno vojsko.Apijan, The foreign wars, Mithridatic Wars 10 Kasneje ga je podprl tudi v vojni proti pergamonskemu kralju Eumenu III. (vladal 131–129 pr. n. št.). Rimski konzul Manij Akvilij ga je za zasluge nagradil s provinco Frigijo. Rimski senat je zaradi podkupovanja preklical dejanja rimskega konzula, vendar se zdi, da je Mitridat obdržal Frigijo do svoje smrti.Justin, xxxvii. 1; Appian, 12, 56, 57; Orosius, Adversus Paganos, v. 10; Eutropius, Breviarium, iv. 20 Moč svojega kraljestva je okrepil s poroko svoje hčere Laodike s kapadoškim kraljem Ariaratom VI. Konec njegove vladavine je mogoče določiti le približno na podlagi izjav o pristopu njegovega sina Mitridata VI., kar naj bi se zgodilo leta 120 pr. n. št. Njegov pristop naj bi hkrati pomenil konec vladavine Mitridata V.

Mitridat V. je bil okoli leta 120 pr. n. št. umorjen v Sinopu. Na razkošnem banketu, ki ga je priredil on sam, so ga zastrupili neznani storilci.Mayor, The Poison King: the life and legend of Mithradates, Rome’s deadliest enemy. str. 68. Iz ohranjenih kovancev in častnih napisov, ki navajajo njegove donacije Atenam in Delosu, je razvidno, da je bil velik dobrotnik in častilec grškega boga Apolona. Njemu je posvečen tudi dvojezični napis, ki je zdaj na ogled v Kapitolskih muzejih v Rimu.Erciyas, Wealth, aristocracy and royal propaganda under the Hellenistic kingdom of the Mithradatids in the Central Black Sea Region in Turkey. str. 122. Pokopan je bil v kraljevih grobnicah svojih prednikov v Amasiji.

Družina Mitridat V. je bil poročen z grško selevkidsko princeso Laodiko VI., hčerko Antioha IV. Epifana in Laodike IV.,Walbank, Cambridge ancient history: The hellenistic world, Volume 7. str. 491. s katero je bil v sorodu.

Laodika je v zakonu rodila osem otrok: Laodiko Kapadoško, Mitridata VI., Mitridata Kresta, Laodiko, Niso, Roksano in Statiro.

Roksana in Statira sta morali po padcu Pontskega kraljestva leta 63 pr. n. št. storiti samomor z zastrupitvijo. Niso so ujeli Rimljani in jo razkazovali na triumfalnem pohodu dveh rimskih generalov.

Sklici

Viri

William Smith (ur.); Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology, "Mithridates V", Boston, (1867) Smith, William, ur. (1870). "Mithridates, kings of Pontus". Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology. Vol. 2. str. 1096. Walbank, W. The Cambridge ancient history: The Hellenistic world, Volume 7 F. Cambridge University Press, 1984 McGing, B.C. The foreign policy of Mithridates VI Eupator, King of Pontus, BRILL, 1986 Hazel, J. Who's Who in the Roman World, "Mithridates V Euergetes", 2002 Erciyas, D.B. Wealth, aristocracy and royal propaganda under the Hellenistic kingdom of the Mithradatids in the Central Black Sea Region in Turkey, BRILL, 2006 Mayor, A. The Poison King: the life and legend of Mithradates, Rome’s deadliest enemy, Princeton University Press, 2009

Kategorija:Rojeni v 2. stoletju pr. n. št. Kategorija:Umrli leta 120 pr. n. št. Kategorija:Vladarji v 2. stoletju pr. n. št. Kategorija:Pontsko kraljestvo