Klementya Hoffmanowa Tańska, poljska pisateljica, prevajalka, urednica, založnica, pedagoginja in družbena aktivistka, * 23. november 1798, Varšava, Poljska. ✝ 21. september 1845, Passy, Francija.
Življenje Rodila se je v plemiški družini v Varšavi. Dva meseca po rojstvu se je z mamo preselila v vas na posestvo blizu Sochaczewa, ki ga je najemal njen oče. Klementyna Hoffmanowa je trinajst let odraščala brez staršev, saj je oče v njenem otroštvu delal kot sekretar Adama Kazimierza Czartorijskega v mestu Puławy. Leta 1811 je nenadoma umrl, zato je Klementyna živela z materjo in sestrama. Njena mati in ugledni prijatelji so si zanjo želeli kvalitetne izobrazbe in si še posebej prizadevali za brezhibno znanje francoskega jezika in poznavanje literature. V tem času se je začela zanimati tudi za svoj materni jezik. Leta 1815 se je z družino preselila v center Varšave, kjer je njena mama uredila salon za srečevanja pisateljev in učenjakov. Kasneje je zaradi svojega pisanja postala prva finančno neodvisna poljska pisateljica. Poročila se je z znanim politikom, pravnikom in zgodovinarjem Karolom Boromeuszem Hoffmanom.
Po izbruhu novembrske vstaje (1830) je Klementyna Hoffmanowa ustanovila Dobrodelno društvo varšavskih patriotk in sama sodelovala pri oskrbi ranjencev. Namen društva je bil pomagati vstajnikom in delati v vojaških bolnišnicah. Društvo je vodila in ohranjala stik z njim še, ko je bila prisiljena zapustiti Poljsko. Emigrirala je v Dresden in z možem sodelovala v Poljskem komiteju. V njuni hiši so se zbirali znani Poljaki, med drugim tudi Adam Mickiewicz. Leta 1832 so ju nemške oblasti izgnale. Po izgonu sta se dokončno ustalila v Parizu. Klementyna Hoffmanowa je umrla zaradi raka na dojkah v 47. letu starosti. Pokopana je na pokopališču Pére-Lachaise, njeno srce pa hranijo v Vavelski stolnici v Krakovu.
Delo Delovala je na več področjih, ukvarjala se je predvsem s prozo in pedagoškim delom. Leta 1818 je bilo v časopisu Pamiętnik Warszawski objavljeno njeno prvo besedilo, Synonimy, ki ga je napisala skupaj s sestro Aleksandro. Leto kasneje je pod psevdonimom Młoda Polka (»Mlada Poljakinja«) objavila knjigo Pamiątka po dobrej matce, czyli ostatnie jej rady dla córki, ki je med kritiki in bralci požela velik uspeh in je kmalu dobila status »Biblije za vzgojo deklet«. Avtorica, katere ime je hitro prišlo na plano, je postajala čedalje bolj prepoznavna v poljski družbi. Kot pedagoška delavka je bila imenovana za inšpektorico dveh šol in dveh dekliških internatov, čez nekaj let pa je postala inšpektorica vseh šol in dekliških internatov v prestolnici.
V tem obdobju je še zmeraj veliko časa posvečala pisanju. Objavljeni sta bili še dve njeni knjigi, Powieści moralne dla dzieci in Amelia matką, ki je bila nekakšen učbenik za matere. Eno njeno najuspešnejših del, zgodovinski roman Dziennik Franciszki Krasińskiej, je bilo tudi prevedeno v mnogo jezikov.
Pri 26-ih letih je začela izdajati prvo poljsko revijo za otroke in mladino, Rozrywki dla dzieci, ki pa je po štirih letih zaradi cenzure nehala izhajati. V reviji so se pojavljale razne pesmi, pravljice in pripovedi, katerih avtorica je bila pogosto Hoffmanowa sama.
Leta 1826 je bila imenovana za profesorico na novo nastalem Inštitutu za guvernante, kjer je bila edina ženska v pedagoškem kadru. Med njenimi učenkami je bilo tudi nekaj deklet, ki so kasneje tudi same postale pisateljice Felicja Boberska se je spominja z velikim spoštovanjem, medtem ko Narcyza Żmichowska kritizira njen konservatizem. Po emigraciji je v Parizu delovala v Dobrodelnem društvu poljskih dam (Towarzystwo Dobroczynności Dam Polskich) in Literarnem društvu (Towarzystwo Literackie), kjer je prijateljevala z Adamom Mickiewiczem in Frédéricom Chopinom. Še naprej je delovala kot pisateljica in pedagoginja. V tem obdobju je izdala več del, med drugim skrajšano različico svojih predavanj z Inštituta za guvernante pod naslovom O moralności dla kobiet. Pisala je dnevnike, v katerih se je pogosto spominjala življenja z družino v Varšavi.
Hoffmanowa je reformirala izobrazbo deklet v duhu idealov na novo nastalega meščanstva, ki mu je tudi sama pripadala. Bila je začetnica pedagoške literature in ustvarjala otroško književnost v poljščini. Med drugim je okoli leta 1830 ustvarila tudi prvo poljsko poučno družabno igro za otroke in mladino, Assarmot.
Po smrti Hoffmanowe je izšla zbirka Działa, katere urednica je bila njena učenka Narcyza Żmichowska, ki je bila do dela svoje nekdanje učiteljice sicer kritična.
V slovenščino ni prevedeno nobeno izmed njenih del.
Seznam izbranih del 1818: Synonimy 1819: Pamiątka po dobrej matce, czyli ostatnie jej rady dla córki 1820: Powieści moralne dla dzieci 1822–1824: Amelia matką 1823: Wiązanie Helenki 1823–1824: Powiastki, objavljene v reviji Rozrywki Wieczorne 1824–1828: Powiastki, objavljene v reviji Rozrywki dla Dzieci 1824–1826: Listy matki o wychowaniu córek swoich 1824: Listy brata do siostry o języku polskim 1824–1828: Biografie znakomitych Polaków i Polek 1824–1828: Komedyjki 1824: Listy Elżbiety Rzeczyckiej do przyjaciółki Urszuli 1825: Druga książeczka Helenki 1825: Dziennik Franciszki Krasińskiej w ostatnich latach Augusta III pisany 1828: Książeczka do modlitwy dla dzieci 1831: Powieści z Pisma Świętego wybrane z ksiąg historycznych Starego Zakonu 1833: Małe powieści z Pisma Świętego 1833: Wybór pism 1836: Książka do nabożeństwa dla Polek 1838: Powiastki, powieści i komedyjki moralne 1838: Małe powieści i rozmowy dla dzieci zaczynających czytać po polsku 1839: Karolina 1839: Przyjemność z pożytkim, czyli ośm powieści 1840: Olesia i Adaś 1840: O moralności kobiet 1841: Krystyna 1842: Jan Kochanowski w Czarnolesie 1843: Święte niewiasty 1844: Opis przejazdu przez Niemcy w listach Wacława do siostry swojej Jadwigi 1845 (najverjetneje – točen datum ni znan): Plan d’un établissement d’éducation complémentaire pour les femmes 1846: Pismo Święte wybrane z ksiąg Starego i Nowego Zakonu, objaśnione uwagami pobożnych uczonych i ofiarowane matkom i dzieciom polskim 1849: Pamiętniki 1849: Encyklopedia doręczna 1851: Notatki 1866: Historia powszechna dla płci żeńskiej
Sklici
Viri in literatura “Klementyna Hoffmanowa”. Culture.pl, https://culture.pl/pl/tworca/klementyna-hoffmanowa. Dostop: 25. 10. 2024. Štefan, Rozka. Poljska književnost. Ljubljana: Državna založba Slovenije, Ljubljana 1960. (147, 148) Żurawski, Sławomir. Literatura polska: encyklopedia PWN: epoki literackie, prądy i kierunki, dzieła i twórcy. Wydawnictwo Naukowe PWN, Warszawa 2007. (256)
Kategorija:Poljski pisatelji Kategorija:Poljski pedagogi Kategorija:Poljski prevajalci Kategorija:Poljski uredniki Kategorija:Poljski založniki Kategorija:Umrli za rakom dojke