Zelene rastline (znanstveno ime Viridiplantae; kraljestvo Plantae sensu stricto) je klad približno 450.000–500.000 vrst evkariontskih organizmov, od katerih večina pridobiva energijo s fotosintezo. Zelene rastline so avtotrofi s kloroplasti, ki imajo pomembno vlogo v primarni produkciji tako v kopenskih kot tudi v vodnih ekosistemih. Sem spadajo zelene alge, ki so večinoma vodni organizmi, in kopenske rastline (embriofiti, Plantae sensu strictissimo), ki so se razvile iz sladkovodnih zelenih alg. Zelene alge tradicionalno ne vključujejo kopenskih rastlin, zaradi česar so parafiletska skupina. Kladistično gledano pa lahko kopenske rastline štejemo za poseben klad zelenih alg, ki so se prilagodile življenju na kopnem. Odkar je bilo ugotovljeno, da so se embriofiti razvili znotraj zelenih alg, nekateri avtorji zdaj vključujejo kopenske rastline v širšo definicijo zelenih alg.
Vse vrste zelenih rastlin (Viridiplantae) imajo celice s celulozo v celičnih stenah in primarne kloroplaste. Ti kloroplasti so nastali z endosimbiozo s cianobakterijami, ki vsebujejo klorofila a in b, vendar ne vsebujejo fikobilinov. To potrjuje tudi odkritje bazalne skupine Archaeplastida, imenovane Rhodelphydia, ki je fagotrofna (hranjenje z delci). V nekaterih klasifikacijskih sistemih se ta skupina obravnava kot kraljestvo pod različnimi imeni, npr. Viridiplantae, Chlorobionta ali preprosto Plantae. Ime Plantae razširja tradicionalno definicijo kraljestva rastlin (Embryophyta), tako da vključuje tudi zelene alge. Leta 2005 so Adl in sodelavci v svoji klasifikaciji vseh evkariontov za to skupino uvedli ime Chloroplastida, da bi poudarili prisotnost primarnih kloroplastov. Zavrnili so ime Viridiplantae, saj po njihovem mnenju nekatere vrste v skupini niso rastline v tradicionalnem pomenu besede. Skupaj z rdečimi algami (Rhodophyta), glaukofiti (Glaucophytes) in drugimi bazalnimi skupinami Viridiplantae spadajo v širši klad, z imenom Archaeplastida, ki ga včasih opisujejo tudi kot Plantae sensu lato (rastline v širšem smislu).
Evolucija
Taksonomija Leliaert et al, 2012 so predlagali naslednjo poenostavljeno taksonomijo Viridiplantae.
Viridiplantae Chlorophyta osrednji Chlorophyta Ulvophyceae Cladophorales Dasycladales Bryopsidales Trentepohliales Ulvales-Ulotrichales Oltmannsiellopsidales Chlorophyceae Oedogoniales Chaetophorales Chaetopeltidales Chlamydomonadales Sphaeropleales Trebouxiophyceae Chlorellales Oocystaceae Microthamniales Trebouxiales Prasiola klad Chlorodendrophyceae Chlorodendrales Pedinophyceae Prasinophyte (parafiletska) Pyramimonadales Mamiellophyceae Pycnococcaceae Nephroselmidophyceae Prasinococcales Palmophyllales Streptophyta Charophyta Mesostigmatophyceae Mesostigmatales Chlorokybales Klebsormidiophyceae Phragmoplastophyta Charophyceae Coleochaetophyceae Zygnematophyceae Embryophyta (kopenske rastline)
Filogenija Leta 2019 so znanstveniki predlagali filogenetsko drevo, ki temelji na analizi genomov in transkriptomov 1.153 rastlinskih vrst. Umestitev skupin alg v filogenetskem drevesu potrjujejo študije genomov iz Mesostigmatophyceae in Chlorokybophyceae, ki so jih sekvencirali v novejših raziskavah. Ta analiza obravnava "klorofitne alge" in "streptofitne alge" kot parafiletski skupini (označeno z navpičnimi črtami ob diagramu filogenetskega drevesa). Klasifikacija briofitov (Bryophyta) je podprta tako s študijo Puttick et al. 2018, kot tudi z novejšimi filogenetskimi analizami, ki vključujejo genome rogovnjakov, ki so bili prav tako sekvencirani.
Sklici
Kategorija:Znanstvena klasifikacija Kategorija:Podkraljestva