Furlanščina ( ali ; ) je eden izmed romanskih jezikov. Furlansko govori več kot 500.000 ljudi v Italiji, predvsem v avtonomni deželi Furlanija ‒ Julijska krajina in v Metropolitanskem mestu Benetke. Pod območje zgodovinske razširjenosti furlanščine se dandanes večkrat napačno navajajo tudi kraji ki so bili v preteklosti poseljeni z večinsko slovensko govorečim prebivalstvom.

Furlanščina in slovenščina Furlanščina in slovenščina sta od stoletij bila v neposrednem stiku. Furlanske besede prevzete iz slovenščine so na primer: colaç (kolač), cudiç (hudič), save (žaba), britule (britva) in cos (koš). Slovenske besede, prevzete iz furlanščine, so: čebula (cevole), raca (raze), fant (fantat), krota (crot) ...

Furlanščina, slovenščina in nemščina V Kanalski dolini furlanska jezikovna skupnost sobiva s slovensko jezikovno skupnostjo in nemško jezikovno skupnostjo, kar je razvidno tudi iz večjezičnih cestnih napisov.

Sklanjatev: verbo jessi (glagol biti) o soi - jaz sem vprašalna oblika: soio? - sem jaz? tu sês - ti si vprašalna oblika: sêstu? - si ti? al è - on je vprašalna oblika: Isal? - je on? e je - ona je vprašalna oblika: Ise? - je ona? o sin - mi smo vprašalna oblika: Sino? smo mi? o sês - vi ste vprašalna oblika: Seso? ste vi? a son - oni so vprašalna oblika: Sono? so ni?

Nekatere besede v furlanščini: furlansko - slovensko (italijansko)

cjistiel - grad (castello) citât - mesto (città) zoventût - mladost (gioventù) lûc - kraj (luogo) fantate - dekle (ragazza) fregul - malenkost (briciola) pecjât - greh (peccato) bussâ - poljubljati (baciare) siôr - gospod (signore) plevan - župnik (parroco) ancje - tudi, isto (anche) cjalderuç - štedilnik (stufa) mari - mati (madre) pari - ati (padre) ave - babica (nonna) von - dedi (nonno) taule - miza (tavola) cjadree - stol, stolec (sedia) peraule - beseda (parola) ruede - kolo (npr. kolo od avta, ne bicikel; ital. ruota) biciclete - kolo, bicikel (bicicletta) puint - most (ponte) vues - kost (osso) cjavre - koza (capra) glesie - cerkev (chiesa)

flôr - cvet (fiore) plat - krožnik (piatto) blave - pšenica (biada) gjat - mačka (gatto) lat - mleko (latte) mes - pismonoša (postino) mês - mesec (mese) mil - tisoč (mille) mîl - med (miele) vê - glagol imeti (avere) lâc - jezero (lago) poc - potisk (pressione) pôc - malo (poco) cjaval - konj (cavallo) sûr, sûrs - sestra, sestre (sorella, sorelle) fradi, fradis - brat, bratje (fratello, fratelli) man, mans - roka, roke (mano, mani) cjan, cjans - pes, psi (cane, cani) nâf, nâfs - ladja, ladje (nave, navi) tu sês trist - slab si (obnašanje) tu tu sês trist - ti si slab brut - grdi (brutto) brût - bujon (mesna juha) (brodo di carne) cjast - kašča, žitnica (granaio)

Mandi, Jo o mi clami Daniel. - Zdravo, jaz sem Daniel. Jo o soi Furlan. - Furlanec sem. Vuê al è propite cjalt. - Danes je bilo vroče. O scugni propite lâ cumò, ariviodisi. - Morem iti, nasvidenje. No pues vignî fûr usgnot, o ai di studiâ. - Ne morem nocoj iti z vami, morem učiti se. O ai vût fevelât. - Imel sem priliko pogovarjati se.

O ce biel cjscjelcjistiel a Udin o ce biele zoventût.

Zoventût come a Udin no l'si cjate in nissun lûc.

A bussâ fantatis bielis no l'è un fregul di pecjât.

Le ai bussade une biele e lu ai dite al siôr plevan!

Il plevan mi à dât par penitence di bussâle ancje doman.

O kako lep je grad v Vidmu, o kako lepa mladina.

Mladine kot v Vidmu ne najdeš nikjer.

Saj dekle lepo mlado smeš objeti dekle lepo in še mlado nič ne kara te za to

za poljub in objem ti da pokoro da poljubljati boš moral tja do konca svojih dni

Al è rot il cjalderuç al è spandût dut il caffè! Joi joi se e sa mê mari ce mai sarà di me! Mariutine e je lade a aghe nus à dit che no sta trop! e je partide la matine e je tornade a miezegnot!

Sem v šporhet se zaletal in vso kavo sem razlil o kaj če zvejo mama o kaj bom jaz nar'dil pravzaprav bi blo polj: on je v šporhet se zaletal in vso kavo je razlil o kaj če zvejo mama o kaj bo on nar'dil

Skupno besedišče +SlovenskoFurlanskoskutascueteracarazekošcoskrotacrotčešpljaciespeartičokaarticjocfantfantatčebulacevolekolačcolaçbritevbrituležaba'save

Glej tudi seznam jezikov Radio Onde Furlane

Sklici

Literatura Paola Benincà, Laura Vanelli, Linguistica friulana, Unipress, Padova, 2005. Janez Erat, Furlanska slovnica, 2006. Janez Erat, Furlansko-slovenski slovar, 2008 Franc Fari (cur.), Manuâl di lenghistiche furlane, Forum, Udine, 2005. Giuseppe Francescato, Dialettologia friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 1966. Giovanni Frau, I dialetti del Friuli, Società Filologica Friulana, Udine, 1984. Sabine Heinemann, Studi di linguistica friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 2007. Carla Marcato, Friuli-Venezia Giulia, Laterza, Roma - Bari, 2001. Georg Pagitz: Friaulisch Wort für Wort, Bielefeld, Reise Know-How, 2007. Piera Rizzolati, Elementi di linguistica friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 1981. Paolo Roseano, La pronuncia del friulano standard: proposte, problemi, prospettive, Ce Fastu?, LXXXVI (2010), n. 1, p. 7-34. Federico Vicario (cur.), Lezioni di lingua e cultura friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 2005. Federico Vicario, Lezioni di linguistica friulana, Forum, Udine, 2005.

Zunanje povezave

Kategorija:Retoromanski jeziki Kategorija:Jeziki Furlanije - Julijske krajine Kategorija:Jeziki Benečije