Elija (hebr. Elijjáhu), s pomenom »Jahve je Bog«,Keber, Janez, Leksikon imen * (9. stol. pr. n. št.), je starozavezni prerok iz Tišbe v Gilleadu.
Deloval je v Severnem kraljestvu med 874 in 852 pr. n. št., v času izraelskih kraljev Ahaba in Ahazjaja. Njegovo sporočilo oz. preroštvo ni zapisano, deloma govorita o njem Prva in Druga knjiga kraljev. V času kralja Ahaba, ki je pod vplivom žene Jezabele uvedel malikovanje in kult kanaanskega boga Baala, je pridigal, da je samo Jahve pravi bog.
Preroštvo Elija je kot goreč zagovornik monoteizma s pogumom in tudi čudeži branil zvestobo bogu: obudil je mrtvega dečka () da je njegov bog resničen, je izpričal, ko je pred nasprotniki po dolgi suši priklical dež () na gori Karmel je premagal Baalove svečenike () bil je deležen božje hrane () in je zatem hodil 40 dni do gore Horeb () Po bibličnem poročilu se je »vzdignil v nebo« () in se bo znova prikazal pred poslednjo sodbo: »Glej, pošljem vam preroka Elija, preden pride Gospodov dan, velik in strašen. On bo obrnil srce očetov k otrokom in srce otrok k očetom, da ne pridem in ne udarim dežele s prekletstvom.« ()
Judovsko izročilo ga ima za velikega zagovornika ljudstva. V Novi zavezi ga ob Jezusovi spremenitvi navajajo skupaj z Mojzesom, kot predstavnika prerokov (). Jezus Kristus opozarja na Janeza Krstnika kot na Elijo, ki je že prišel (). Pogosto preroka uprizarjajo na gorečem vozu, med vožnjo v nebesa ().
Več o življenju tega velikega preroka lahko izveste tudi v stripu:
Cerkve Pri nas so preroku in svetniku sedaj posvečene le tri cerkve, bolj ga častijo na Hrvaškem. Slika Cerkev Kraj/naselje Župnija/škofija Elija Kopriva Dutovlje / KP Elija Mihele Hrpelje - Kozina / KP Elija Planina Semič / NM
Češčenje Pravoslavne cerkve 200px|thumb|desno|Ikona preroka Elije V pravoslavju je prerok Elija izjemno cenjen, kot goreč zagovornik vere v enega boga, pogosto ga upodabljajo tudi na ikonah. Njegov god je v mnogih pravoslavnih skupnostih povezan z blagoslovom vode, procesijami in molitvami za dež. Kot eden največjih prerokov je pogosto povezan tudi z ognjem (t.i. Elijev ogenj), gorečnostjo in božjo močjo. V vzhodnem krščanstvu prerok Elija goduje na 15. junija, v nekaterih pravoslavnih cerkvah, zlasti v Srbski pravoslavni cerkvi pa Elijev god (Ilijin dan) praznujejo 20. julija po julijanskem, kar ustreza 2. avgustu po gregorijanskem koledarju.
Katoliške cerkve Elija je češčen kot prerok in tudi svetnik, ter je vključen v liturgične koledarje, kot zgled žive vere. Prerok je zaščitnik cerkvenih redov karmeličanov in karmeličank, ki ga častijo kot duhovnega očeta reda, je pa tudi zavetnik vseh poklicev v povezavi z letalstvom.
Anglikanska cerkev Tudi v Anglikanski cerkvi je Elija priznan kot svetnik, čeprav je starozavezna osebnost. Četudi anglikanska tradicija ne prakticira češčenja svetnikov v enaki obliki kot katoliške in pravoslavne cerkve, ga spoštuje kot svetega moža, ki ima pomembno mesto v Svetem pismu.
Evangeličanske cerkve Evangeličanske cerkve ne prakticirajo češčenja svetnikov, saj poudarjajo neposreden odnos z bogom. Zato Elija ni predmet molitev ali godovnih praznovanj, temveč zgolj zgled iz Svetega pisma.
Sklici
Viri
Glej tudi Seznam svetnikov
Kategorija:Svetniki Kategorija:Neznano leto rojstva Kategorija:Osebnosti Stare zaveze