Johannes Widmann, nemški matematik, * 1460, Eger, Bohemija † po 1498, Leipzig
Rodil se je v takratnem Egerju (danes Cheb, Češka). V zimskem semestru 1480 se je vpisal na univerzo v Leipzigu. Diplomiral je leta 1482, 1485 pa magistriral. Ker je obubožal, je bil opravičen plačila davka.
V njegovi knjigi ( Hitro in priročno izračunavanje vseh nakupov), ki je bila leta 1489 izdana v Leipzigu, sta se prvič pojavila tiskana simbola za plus (+) in minus (−) v kontekstu dobička ali izgube pri danem nakupu in ne v modernem smislu označevanja seštevanja ali odštevanja. Knjiga je imela še tri ponatise v Pforzheimu,Bettina Rüdiger: Rechnen um 1500. Eine druckhistorische Neuerwerbung des Deutschen Buch- und Schriftmuseums. V: Dialog mit Bibliotheken 32 (2020), Zv. 2, str. 38–39. URL HagenauuDigitalisat der Ausgaben Augsburg 1526 und Pforzheim 1508 in der Bayerischen Staatsbibliothek in Augsburgu,Die Auflagen sind bei David Eugene Smith Rara Arithmetica, Boston, London 1908, aufgeführt vsesplošno pa se je uporabljala do leta 1526, ko so je zamenjale novejše knjige. Za knjigo Bamberger Rechenbuch Ulricha Wagnerja (1482/83) je ta knjiga druga najstarejša nemška knjiga o aritmetiki ter tretja najstarejša tiskana aritmetična knjiga. Po trditvah Kurta Vogla je knjiga močno prekašala predhodnice tako po številu primerov kot po globini vsebine. Knjigo je napisal po vzoru knjig Algorismus Ratisbonensis (1450) in Bamberger Rechenbuch.
Po osebnem zapisku v enem izmed ohranjenih izvodov je Widmann po magistriranju napovedal predavanja o računanju z uporabo računskih tablic ter o algebri. Za predavanje o slednjem obstajajo dokazi in se šteje za eno prvih univerzitetnih predavanj na to temo na Nemškem. Predavanja so vključevala 24 tipov enačb, s katerimi so se srečevali tedanji računarji. Z Widmannovimi predavanji o algebri se je v letih 1518–1522 seznanil tudi nemški matematik Adam Ries ter na njih temeljil svoja lastna dela.
Okoli leta 1495 je Widmann anonimno izdal delo ( Algoritem celih števil z ustreznimi dodatki, linearni algoritem, algoritem majhnih fizikalij [fizikalnih enot], algoritem majhnih vsakdanjih [enot], lažno pravilo, ki ga filozofi poimenujejo pravilo povečevanja in zmanjševanja in več kot zlata [vredna] razprava o razmerjih).E. Wappler Beitrag zur Geschichte der Mathematik, Abhandlungen zur Geschichte der Mathematik, Band 5, 1890, str. 147–169
Widmann je umrl v Leipzigu.
Sklici
Viri
M. Cantor, Vorlesungen über Geschichte der Mathematik II (Leipzig, 1913), str. 228. K. Fogel, Merchants' aids in practical arithmetic from the Middle Ages (Russian), Istor.-Mat. Issled. No. 23 (1978), str. 235–249; 359. Barbara Gärtner, Johannes Widmanns „Behende und hübsche Rechenung“. Die Textsorte „Rechenbuch“ in der Frühen Neuzeit, Tübingen 2000. (Germanistische Linguistik. 222.) Wolfgang Kaunzner: Deutsche Mathematiker des 15. und 16. Jahrhunderts und ihre Symbolik. Veröffentlichungen des Forschungsinstituts des Deutschen Museums für die Geschichte der Naturwissenschaften und der Technik, Serie A, Nr. 90, 1971 Wolfgang Kaunzner: Über Johannes Widmann von Eger. Ein Beitrag zur Geschichte der Rechenkunst im ausgehenden Mittelalter. Veröffentlichungen des Forschungsinstituts des Deutschen Museums für die Geschichte der Naturwissenschaften und der Technik, Serie C, Nr. 4, 1968 W. Kaunzner and H. Wussing (eds.), Adam Ries, Coss (B.G. Teubner Verlagsgesellschaft mbH, Stuttgart, 1992). Ina Prinz: Rechnen wie die Meister. Die Rechenbücher von Johannes Widmann, Adam Ries, Christoph Rudolff und Johann Albrecht. Nicolai, Berlin 2009, ISBN 978-3-89479-492-7. Karl Röttel, Johannes Widmann – Am Wendepunkt der Mathematikgeschichte. In: Schatzkammer der Rechenkunst. Annaberg-Buchholz 2008. K. Vogel, Biography in Dictionary of Scientific Biography (New York 1970-1990). Franz Xaver Wilhelm, Zur Biographie des Mathematikers Johann Widmann von Eger. In: Mitteilungen des Vereins für Geschichte der Deutschen in Böhmen, zv. 45 (1907), str. 429–430.
Kategorija:Nemški matematiki Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji