Humeima (arabsko ﺍﻟﺤﻤﻴﻤـة, latinizirano al-Humajma), prvotno Havara (aramejsko "bela", starogrško Αὔαρα, Auara,Stefano di Bisanzio (VI secolo), Etnica vol 1, in libraria Kuehniana, 1835, str. 94 (str. 256 versione digitalizzata) latinsko Hauarra)John Oleson, Humeima Hydraulic Survey, 1989, Echos du Monde Classique,/Classical Vies, 34, n.s. 9, 1990, str. 145-163.Awni T. Batayneh. The use of magnetometry and pole-dipole resistivity for locating Nabataean Hawar archeological site in the SW-Jordan. Archaeological and Anthropological Sciences 2 (1995): 151 je bilo nabatejsko mesto v Jordaniji, približno na pol poti med Akabo in Maanom na Kraljevi cesti, v rimskih časih znani kot Via Traiana Nova.Erik de Bruijn, Dudley, Dennine. The Humeima Hoard: Byzantine and Sasanian Coins and Jewelry from Southern Jordan. American Journal of Archaeology 99 (1995): 683 Humeima, ustanovljena med vladavino Areta III. (87–62 pr. n. št.) za naselitev nomadskih živinorejcev v regiji, je bila glavno nabatejsko naselje na puščavski planoti Hisma ob trgovski poti južno od Petre. Bolj ali manj uspešna je bila pod Nabatejci, Rimljani, Bizantinci in Arabci do leta 750, ko so jo dokončno zapustili Abasidi.
Zgodovina Prva naselbina thumb|Prvi nabatejski srebrnik z grškim napisom iz vladavine Areta III.
Legenda pravi, da je mesto ustanovil Aret III., potem ko se mu je v videnju prikazal moški, oblečen v belo, in mu je pokazal kraj, kjer naj bi ustanovil naselje za okoliške pastirje. Kristi Skebo, Archaeology meets agriculture in the desert, UVic knowlEDGE: research and discovery at the University of Victoria, vol. 3, no. 3, 17, junij 2002 Naselje se je zaradi belih oblačil moškega imenovalo Havara, kar v aramejščini pomeni "belo". Da bi zadostil gospodarskim potrebam območja, je Aret III. kot prvi začel kovati nabatejske kovance.
Rimsko obdobje Nekaj let po rimski osvojitvi Nabatejskega kraljestva leta 106 je bil v mestu zgrajen kastrum, pravokotna utrdba s površino 206 x 148 m. Kastrum naj bi zagotovil učinkovitejši nadzor nad bližnjo okolico. Bil je najstarejša tovrstna zgradba v takratni rimski provinci Arabiji. Utrdba je lahko sprejela vojaško enoto s 500 možmi in je predstavljala osnovo Arabskega limesa, obrambne linije cesarstva v provinci, ki so je zgradili kasneje med vladavino Severske dinastije (193–235).Roman castra of Humeima . 9. december 2012. Virtual Karak Resources Project, 2011.
Odkriti rimski mozaiki in kovanci kažejo, da je rimska okupacija območja trajala od leta 115 do približno leta 300.
Bizantinsko in omajadsko obdobje Humeima je še naprej uspevala tudi v bizantinskem obdobju, čeprav manj uspešno zaradi dveh uničujočih potresov leta 363 in 551.de Bruijn, Erik, Dudley, Dennine (1995), op. cit..
Abasidi v Omajadskem kalifatu so jo preudarno izbrali za svojo oddaljeno rezidenco s pripadajočo mošejo. Ko so Abasdidi ustanovili svoj kalifat, so Humeimo leta 750 dokončno opustili.Zapuščanje se je začelo z zmago nad Omajadi v bitki pri Zabu (25. januar 750).
Gospodarstvo in gospodarjenje z vodo Mestno gospodarstvo je temeljilo na karavanskem trgovanju in kmetijstvu, kar je pogojevalo skrbno upravljanje z vodnimi viri.
Pomanjkanje vodnih virov na kraju samem so Nabatejci odpravili z izgradnjo učinkovitega sistema akvaduktov in enajstih cistern. Glavni del akvadukta Humeima, dolg 18,9 km, je povezoval izvir Ajn al-Kanah na nadmorski višini 1425 m z glavnim mestnim vodnim rezervoarjem na nadmorski višini 995 m. Druga veja, dolga 7,6 km, je napajala vodovodno omrežje iz izvirov Ajn al-Šarah in Ajn al-Džamam.
Omrežje je bilo v rimskem obdobju delno razširjeno z izgradnjo nove cisterne s prostornino 1250 m³, verjetno za oskrbo tamkajšnjega kastra.Schram, 2011
Arheološke raziskave Dosedanje arheološke raziskave so razkrile znaten del starodavnega vodovodnega sistema in tla petih cerkva iz bizantinskega obdobja.Schram (2011), Oleson (2009) op. cit. Med ruševinami iz rimskega obdobja so odkrili omenjeni kastrum, nekaj bivališč in ostanke rimskih kopališč.
Izkopavanja so se po začetnih raziskavah začelaleta 1986 začela leta 1989 s strani kanadske ekipe pod vodstvom Johna Olesona z Univerze v Viktoriji. Sklici
Viri
Wilke D. Schram (Università di Utrecht), Humeima/Auara (Jordan), Roman aqueducts (romanaqueducts.info), 2011 Humeima, in nabatea.net, Can Books, 2002. John Oleson (Università di Victoria), The history and goals of the Humayma excavation project, cronistoria degli scavi archeologici a Humeima, 2009.
Kategorija:Ustanovitve v 1. stoletju pr. n. št. Kategorija:Ukinitve leta 750 Kategorija:Arheološka najdišča v Jordaniji