thumb|Današnji rezervati Spokane, Colville, Coeur d'Alene in Flathead
Coeur d’Alêne ( Srce šila, Skitswish, Skeet-so-mish, Skeetsomish, Schitsu'umsh, ) je pleme saliških Indijancev z istoimenske reke in jezera v Idahu, danes v rezervatu Coeur d'Alene.
Ime
Ime Coeur d’Alêne so sprva francoski trgovci dali poglavarju tega plemena, ki je bil znan po svoji skoposti in en francoski trgovec jih je razglasil za najboljše trgovsko ljudstvo na svetu. Kasneje so Američani to ime prevedli kot 'Pointed Hearts' ali 'Awl Hearts' .
Sami sebe imenujejo Skeet-so-mish ali Skitswish, Schitsu'umsh, katerega pomena Swanton ne pozna, danes pa se v angleščino prevaja kot 'Those Who Are Found Here.' Drugi nazivi zanje so bili 'Q'ma'shpal' , kot so jih poimenovali Yakima Indijanci, in katerega pomen je "camas people," kar očitno kaže, da so bili kopači korenin camas, enega najpomembnejših živil Indijancev v dolini reke Columbie.
Vasi
Po Teitu (1930) so bili Skitswishi sestavljeni iz treh vej, katerih vasi so se nahajale na območju rek St. Joe River, reke Coeur d'Alene in jezera Coeur d'Alene.
St. Joe River skupina:
Ntcaamtsen (.ntcäa'mtsEn), na mestu, kjer se srečata reki St. Joe in St. Maries Rivers.
Stiktakeshen (.sti'qutakEcEn?), pri izlivu reke St. Joe River.
Stotseawes (stotsEäwes), na St. Joe River, na mestu, znanem kot Fish Trap.
Takolks (ta'x.olks) (?), na zgornjem toku reke Hangman's River.
Tcatowashalgs (tcat'owacalgs), na St. Joe River.
Tcetishtasheshen (tcêti'ctacEcEn), nedaleč od izliva reke.
Reka Coeur d'Alene (vasi:)
Athlkwarit (alqwarit), na mestu Harrisona.
Gwalit (gwa'lît), na jezeru pri Harrisonu.
Hinsalut (hînsä'lut), na reki Coeur d'Alene v bližini vasi Smakegen.
Kokolshtelps (qoqolc'têlps), pri vasi Nestagwast, na Black Lake.
Nalstkathlkwen (nalstqa'lxwEn), pri vasi Senshalemants, ob reki Coeur d'Alene.
Neatskstem (ne'atsxstEm), na reki Coeur d'Alene River in blizu vasi Athlkwarit.
Nestagwast (nest'a'gwast), na Black Lake.
Senshalemants (sEncä'lEmänts), reka Coeur d'Alene.
Smakegen (sma'qEgen), na mestu Medimonta.
Skwato (sk'wat'o'), na mestu stare misije.
Tclatcalk (tcla'tcalxw), na jezeru Coeur d'Alene.
Jezero Coeur d'Alene Lake in reka Spokane:
Hinsaketpens (hinsaq'a'tpEns), blizu mostu Spokane bridge.
Kamilen (q'ämi'len), na Post Falls.
Mulsh (mu'lc), Green Acres.
Neshwahwe (nesxwa'xxwe), verjetno pri tamarack Creeku.
Nesthlihum (nesli'xum).
Newashalks (ne'Ewa'calqs).
Nsharept (nca'rEpt).
Ntaken (nt'a'q'En) Hayden Lake), severno od jezera Coeur d'Alene Lake.
Ntcemkainkwa (ntc'Emqa'inqwa), na mestu Coeur d'Alene City.
Ntsetsawolsako (ntsetsakwolsa'ko?), na Tamarack Creek.
Smethlethlena (smElEle'na).
Stcatkwei (stcatkwe'i).
Tcanokwaken (tcanokwa'kEn?).
Tcatenwahetpem (tcatenwa'xetpEm), blizu Green Acres, približno 20 milj od Spokane City.
Tcelatcelitcemen (tcêlätcelîtcEmEn), Coeur d'Alene Lake.
Tpoenethlpem.
Zgodovina
Pleme Coeur d’Alêne prvič omenjata Lewis in Clark (1805), vendar z njimi ne pridejo v stik, ampak o njih pišejo po pripovedovanju plemena Nez Perce. Meriwether Lewis in William Clark tri pripadnike plemena srečata šele maja 1806 in ocenjujeta njihovo število na približno 2.000, in 120 hiš ob jezeru "Wayton Lake" (jezero Coeur d'Alene), imenujejoč jih z imenom Skeet-so-mish. Leta 1809 David Thompson ustanovi trgovsko postajo Kullyspell House na obalah jezera Pend Oreille, s čimer se je začela trgovina s krznom v tem kraju in v zameno za bobrova krzna so Indijanci dobili strelno orožje in druge dobrine, ki so jih imeli trgovci. Coeur d’Alêne pa niso odigrali pomembnejše vloge. Oče Pierre-Jean DeSmet jih bo obiskal leta 1842 in šest let kasneje (1848) ustanovil v Cataldu misijo sv. Srca Jezusovega (Mission of the Sacred Heart of Jesus). Tukaj so se Indijanci naučili obdelovati zemljo in bili pokristjanjeni, leta 1873 pa je bil z izvršnim odlokom zanje odprt rezervat Coeur d'Alene, kjer danes živi več kot 1.600 pripadnikov tega plemena.
Etnografija
thumb|Skupina Coeur d’Alêne Indijanaca stoji ispred kožnog šatora; 1907.
Coeur d'Alêne (Srce Šila) so stalno naseljeno pleme, ki nima zgodb o prejšnjih migracijah in v porečju reke Spokane ter ob rekah Coeur d'Alene, St. Joe in Clark Fork, živijo v velikih stalnih naseljih že tisočletja. To pleme je znano po svojih trgovskih potovanjih, ki so jih opravljali vse do pacifiške obale na zahod, kot tudi na prerijo, izmenjujoč blago med temi plemeni. Trgovske poti Coeur d'Alêne so vodile v deželo plemen Nez Percé, Bannock in med Šošone. V svoji domovini so se ukvarjali predvsem z ribolovom na rekah in jezerih ter kopanjem korenin camas, zato so jih tudi Yakime poimenovali 'ljudstvo camas (korenin)'.
Literatura Edward J. Kowrach (Editor) Saga of the Coeur D'Alene Indian Nation: An Account of Chief Joseph Seltice, (March 1988)
Zunanje povezave Coeur d'Alene Tribe History About the Coeur D'Alene Indians Coeur d'Alêne Indians http://l3.ed.uidaho.edu/Sites/ShowOneSite.asp?SiteID=50&ExpeditionID=1 Schitsu'umsh, Coeur d'Alene Indians
Kategorija:Ameriški staroselci Kategorija:Sališki jeziki