Nandu (znanstveno ime Rhea) je rod južnoameriških ptic iz družine nandujev (Rheidae). Spada med ratite, skupino ptic, ki ne letijo. Njihova prsnica nima grebena, na katerega se pri letalnih pticah pripenjajo mišice za letenje. Je tekač z močnimi nogami, ki mu nadomestijo nesposobnost letenja, peruti so uporabne pri teku, ko spremenijo smer gibanja. So daljni sorodniki z dvema afriškima nojema in avstralskim emujem. Nandu po višini in velikosti nekoliko zaostaja za emujem.

Opis levo|sličica|Glava ameriškega nanduja od blizu Nanduji so velike neleteče ptice s sivo-rjavim perjem, dolgimi nogami in dolgim vratom, podobne noju. Veliki samci vrste R. americana lahko dosežejo višino 170 cm visok do glave in 100cm do hrbta. Tehta lahko do 40 kg. Darwinov nandu je manjši in doseže višino 100 cm. Njihova krila so velika glede na to, da ne letijo, saj merijo približno 250 cmMed tekom jih razprejo, tako da delujejo kot jadra. Za razliko od večine ptic imajo nanduji le tri prste. Njihova tarzus ima na sprednji strani 18 do 22 vodoravnih ploščic. Urin shranjujejo ločeno v podaljšku kloake.

Razširjenost in habitat Nanduji izvirajo izključno iz Južne Amerike in so znotraj celine omejeni na Argentino, Bolivijo, Brazilijo, Čile, Paragvaj, Peru in Urugvaj. So ptice travnatih območij in obe vrsti imata raje odprte pokrajine. Ameriški nanduji živijo na odprtih travnikih, pampah in v gozdovih chaco. Najraje gnezdijo v bližini vode in imajo raje nižine, redko se vzpnejo nad 1500 m. Nasprotno pa manjši Darwinov nandu večinoma naseljuje grmičevje, travnike, celo puščavske slane pune do 4500 m.

Divje populacije v Evropi levo|sličica|Jata divjih nandujev v Nemčiji Majhna populacija divjih nandujev se je pojavila v Mecklenburg - Predpomorjanskem na severovzhodu Nemčije, potem ko je konec 1990-ih več parov pobegnilo iz farme blizu Lübecka. Kljub pričakovanjem so se te velike ptice dobro prilagodile razmeram na nemškem podeželju. Sistem spremljanja njihove populacije je bil vzpostavljen leta 2008. Do leta 2014 je na območju 150 km2 med reko Wakenitz in avtocesto A20 že živelo več kot 100 osebkov, njihova populacija pa se počasi širi proti vzhodu.

Vedenje

Posamezno in v jatah Nanduji so običajno tihe ptice, razen ko so mladiči ali ko samec išče partnerko. V času parjenja samec privablja samice z glasnim, globokim klicem. Med tem dvigne sprednji del telesa, razmrši perje, hkrati pa držijo vrat napet. Nato razširi in dvigne perut ter tečejo kratke razdalje, izmenično s kriljenjem. Nato izbere samico in hodi ob njej ali pred njo s spuščeno glavo in razprtimi perutmi. Če ga samica opazi, začne premikati vrat naprej in nazaj v obliki osmice. Nazadnje se lahko samica ponudi in in sledi parjenje.

V obdobju izven gnezditvene sezone se lahko združujejo v jate z 20 do 25 pticami, vendar manjši Darwinovi nanduji tvorijo manjše skupine. Ko so v nevarnosti, bežijo v cikcaku, in med tekom izmenično uporabljajo peruti. Med gnezditveno sezono se jate razpustijo.

Prehrana Nanduji so večinoma rastlinojede živali in imajo raje rastline s širokimi listi, jedo pa tudi sadje, semena, korenine in žuželke, kot so kobilice, majhni plazilci in glodavci. Mladi nanduji prvih nekaj dni jedo samo žuželke. Izven gnezditvene sezone se zbirajo v jate in pogosto pasejo skupaj z jeleni in govedom.

Razmnoževanje Nanduji so poliginandri, pri čemer se parijo z dvema do dvanajstimi samicami, samice pa se med gnezditveno sezono pogosto parijo z več dominantnimi samci. Po parjenju samec zgradi gnezdo, kamor vsaka samica znese jajca. Gnezdo je preprosta luknja v tleh, obložena s travo in listjem. Samec vali od 10 do 60 jajc. Uporablja taktiko zavajanja tako, da nekaj jajc položi izven gnezda, ki jih žrtvuje plenilcem, da se ne približajo gnezdu. Včasih samec za valjenje svojih jajc uporabi podrejenega samca, medtem ko medtem ko sam išče novo skupino samic, s katerimi bo začel drugo gnezdo. Piščanci se izležejo v 36 urah drug za drugim. Tik pred izvalitvijo začnejo piščanci žvižgati. Skupina samic se lahko medtem premakne naprej in se pari z drugimi samci. Medtem ko skrbijo za mladiče, samci napadejo vsako zaznano grožnjo, ki se približa mladičem, vključno s samicami in ljudmi. Mladiči dosežejo odraslo velikost v približno šestih mesecih, spolno pa dozorijo pri dveh letih.

Taksonomija in sistematika desno|sličica|Ameriški nandu (Rhea americana) se kopa v prahu v živalskem vrtu Marwell: Dva osebka na levi sta levcistična. Rod Rhea je leta 1760 predstavil francoski zoolog Mathurin Jacques Brisson, pri čemer je bil ameriški nandu (Rhea americana) tipska vrsta.

Danes živeče vrste Rod vsebuje dve danes živeči vrsti in osem podvrst, čeprav je ena od podvrst sporna:

Rhea pennata ni bila vedno vključena v rod Rhea. Leta 2008 je SACC, 7. avgusta 2008 odobril združitev rodov Rhea in Pterocnemia. S tem je v družini ostal le en rod Rhea. Nekdanjo četrto vrsto nanduja, Rhea nana, je leta 1894 opisal Lydekker na podlagi enega samega jajca, najdenega v Patagoniji, vendar danes nobena pomembnejša avtoriteta tega ne priznava te vrste kot veljavne.

Fosili †R. anchorenense (Ameghino & Rusconi 1932) [Rhea americana anchorenense Amcghino & Rusconi 1932] †R. fossilis (Moreno & Mercerat 1891) [Pterocnemia fossilis (Moreno & Mercerat 1891); Rhea pampeana (Moreno & Mercerat 1891)] †R. mesopotamica (Agnolín & Noriega 2012) [Pterocnemia mesopotamica Agnolín & Noriega 2012] †R. subpampeana Moreno & Mercerat 1891

Stanje in ohranjanje Število velikih ameriških in punskih nandujev se zmanjšuje, saj se njihovi življenjski prostori krčijo. IUCN oba vrsti uvršča med potencialno ogrožene vrste, pri čemer organizacija opozarja, da se obe približujeta statusu statusu ranljive vrste. Manjši Darwinov nandu je razvrščen kot najmanj zaskrbljujoč.

Odnos človeka sličica|Meso nanduja Nanduje v Južni Ameriki uporabjajo na veliko načinov. Perje se uporablja za izelavo omel, kože za plašče ali usnje, njihovo meso pa je osnovna hrana mnogih prebivalcev.

Gauči tradicionalno lovijo nanduje na konjih, pri čemer uporabljajo bolas ali boleadoras, metalno napravo, sestavljeno iz treh krogel, povezanih z vrvjo, ki jih vržejo proti nogam ptice, da jo onesposobijo.

Nandu je upodobljen na argentinskem kovancu za 1 cent, kovanem leta 1987, in na urugvajskem kovancu za 5 pesov.

Sklici

Zunanje povezave

Videoposnetki nandujev v internetni zbirki ptic

Kategorija:Ptiči Južne Amerike Kategorija:Rodovi ptičev Kategorija:Ptiči neletalci Kategorija:Ratiti Kategorija:Nanduji Kategorija:Taksoni, opisani leta 1760