Grad Toutenburg je bil srednjeveški grad v nizozemskem mestecu Vollenhove. Zgrajen je bil med leti 1524 in 1531. Zadnji ostanki nekoč ogromnega gradu ležijo na otoku v parku posestva Oldruitenborgh, obdanega s širokim, štirikotnim jarkom, južno od starega mestnega jedra Vollenhove.
Grad je bil zgrajen za Jurija (ali Jurjena) Schencka Toutenburškega, plemiča iz Tautenburga v Turingiji, ki je leta 1496 prišel na Nizozemsko kot plemič Frederika Badenskega, utrechtskega škofa, in bil imenovan za upravitelja Vollenhova in kasneje za deželnega upravitelja severne Nizozemske. Njegov rod je izviral iz prvotnega gradu rodbine Schenck iz 11. stoletja, ki je stal blizu Leipziga (Turingija). Ostanki tega gradu se nahajajo blizu vasi Tautenburg. Schenck je ustanovil tudi istoimenski grad blizu Leeuwardena.
Opis gradu
Grad je bil zgrajen po delih, od katerih je bil vsak posamezno bivalen. Gradnja se je začela leta 1524, nov del pa leta 1531, kar dokazuje napis nad vrati. Dela so še vedno potekala leta 1552.
Stavba je imela skoraj kvadratne temelje. Vhod je bil na zahodni strani, med dvema stolpoma. Na vogalih vzhodnega obzidja sta bila dva stolpa s čebulastimi kronami. Celotna stavba je imela klet, nad katero se je dvigalo le eno nadstropje. Prostori so bili skoncentrirani v bližini vzhodnih stolpov, tako imenovani južni in severni hiši, medtem ko je bila glavna stavba v obliki črke L – srednja hiša – na notranjem dvorišču. Gravura iz sedemnajstega stoletja in slika iz istega obdobja, ki jo je naslikal F. Camerlinck, nam ponujata vpogled v velikost in zunanjost Toutenburga. Vidimo vhod, obrnjen proti zahodu, ki ga sestavljajo vratarnica s stopničastim dvokapnim krilom med dvema okroglima stolpoma, od katerih ima vsak koničasto streho. Na teh stolpih se na obeh straneh nahajata krili, vsako pokrito z dvokapno streho in s stopničastim dvokapnim krilom na koncu. Jugovzhodni vogalni stolp, okrogle oblike, je okronan z osmerokotnim zvonikom, ki se konča v obliki čebule, kar je nenavaden, a kljub temu zelo eleganten stolp, ki krona v tej regiji. Zgoraj omenjena gravura prikazuje tudi severovzhodni vogalni stolp, enak jugovzhodnemu, z zidom med njim. Severni zid se poleg vhoda povezuje z omenjenim severnim krilom.
V popisni listini iz leta 1571 je navedeno, da je grad vključeval veliko kamnito dvorano, stari salon z med drugim kipom Marije Magdalene iz leta 1528 z grbom Jurija Schencka, omaro z dvema sobama in peč. V sobi blizu peči je bila "tableau Marijinega zvona s likom blaženega Jurgena Schencka in njegove žene Joane Egmontske". V gradu so bili tudi soba za vprego, tajna soba, Steenrichova soba, škofova soba, polnilnica ali klet, pivska klet, vinska klet, kuhinja, soba za ostrostrelca, soba za vratarja, soba za služkinjo, soba gospoda Arentza in več drugih sob. V tajni sobi so našli najdragocenejše predmete, vključno z pozlačenimi skodelicami, s katerimi je mesto Groningen počastilo Jurjena Schencka, ter osebni nakit. Tam so bile tudi skrinje z arhivskimi dokumenti. Omeniti velja številne slike, ki visijo po hiši, večinoma upodabljajo svetnike. V sobi nad novo dvorano je visel portret Jurija Schencka, ki ga hrani Pokrajinski muzej Overijssel v Zwolleju.
Zgodovina
Obdobje Jurija Schencka, Karla in Frederika (1524 - 1580)
Jurij (ali Jurjen) Schenck Toutenburški je bil prvič poročen s plemenito Ano de Vos van Steenwijck, ki je umrla leta 1526. Iz drugega zakona z Joano Egmondsko se je med drugim rodil sin Karel (1527–1571).
Jurij Schenck je umrl (na Toutenburgu, tako kot obe njegovi ženi) zaradi poškodbe, ki jo je utrpel z mušketo med obleganjem Genemuidena 21. februarja 1540, in je bil pokopan v koru v Grote Kerk v Vollenhoveu. Grad prešel v posest njegovega sina Karla leta 1543, ko je postal polnoleten. Umrl je leta 1571 in za seboj pustil le nezakonskega sina plemenitega Ludvika Schencka, ki je umrl leta 1637. Grad in posest je postal last Jurijevega starejšega brata utrechtskega nadškofa Frederika Schencka Toutenburškega, ki je umrl leta 1580. Po skoraj stoletje trajajočih sodnih postopkih glede dedovanja, med katerimi sta se stranki (Van den Boetzelaer in De Mangelaer) medsebojno obtoževali umora in ponarejanja, je Frederikova posest v Overijsselu, Drentheju in v Holandiji ostala v lasti članov družine Van den Boetzelaer, nadškofovih bratrancev v drugem kolenu.
Obdobje Van den Boetzelaer: 1581 - 1639
Leta 1581 so mesto Vollenhove zavzeli vojaki deželnih stanov iz Sonoyjeve vojske pod poveljstvom angleškega generala Johna Norritsa. Nastanili so se v "Starem gradu" (Oldehuis) in v gradu Toutenburg ter povzročili znatno škodo obem gradovom. Med okupacijo Hasselta 26. oktobra 1582 s strani prodstanovske stranke je bilo veliko dobrin, ki so pripadale posestvu Toutenburg in so bile v lasti Van Wilpa, ukradenih, med drugim, Janu van Wilpu, ki je bil upravitelj in najemnik nekaterih posesti Toutenburg.
31. julija 1585 je utrechtsko sodišče priznalo Joahima, Štefana in Osvalda van den Boetzelaerje za dediče, skupaj z njihovim stricem, predstojnikom Krištofom Schenckom. Bili so sinovi Ane Schenck, hčere predstojnika Viljema Schencka, brata Jurija Schencka. Družina Van den Boetzelaer je živela v Toutenburgu od leta 1581 naprej. Ta plemiška družina, ki je izhajala iz družine Van Galen v vojvodini Kleve, je izvirala iz mesta Appeldorn, tik čez mejo, vendar je imela takrat svoj družinski grad blizu 's-Heerenberga. Mati treh bratov, ki so prišli v Vollenhove, je bila Ana Schenck; njen stric je bil stadholder Jurij Schenck.
Deželni stanovi Overijssela so želeli oba gradova razrušiti. Novim lastnikom je to uspelo preprečiti tako, da so odkupili okupacijske čete in si tako zavarovali svoje premoženje. Stanovom so tudi obljubili, da bodo grad ustrezno ohranili in ne bodo dovolili nobenih drugih namestitev.
V Toutenburgu so živeli bratje Boetzelaer: Joahim v "južni hiši do vrat", Štefan (kasneje njegov sin Rutger) "hiša na zahodu" in Osvald "srednja hiša", kar je razvidno iz tožbe, ki so jo bratje vložili med seboj okoli leta 1622. Joahim je umrl leta 1625. Rutger van den Boetzelaer (1578–1668) je 27. februarja 1627 pisal Hasseltu, da je dal obnoviti grad Toutenburg in da bi rad vanj postavil steklo s hasseltovskim grbom. Leta 1630 se je poročil in se naselil v Batingeu. Leta 1635 je v gradu Toutenburgu živel Viljem Jurijan, sin Joahima in brat Rutgerja. Leta 1637 je Viljem Jurijan postal lastnik celotnega Toutenburga in vsega, kar je pripadalo posestvu. Zato se je lahko tudi registriral kot prebivalec Toutenburga, takrat pa je bil že tudi lastnik Westerholta in s tem član viteškega reda. Domnevno se je kmalu po letu 1635 preselil v dvorec Westerholt. Njegov sin Joahim (1624–?) je leta 1649 živel v Westerholtu. Zdi se, da je bil grad Toutenburg od leta 1637 naprej nenaseljena.
Obdobje Van Haersolte (1639 - 1787)
S poroko Ernestine, vnukinje Štefana van den Boetzelaerja iz Toutenburga (1620-1684) leta 1639 z Antonijem van Haersolte (1610-1670), ki se je imenoval "gospodar Nijerwala", je grad in posest Toutenburg prišel v družino Van Haersolte. Antonij in Ernestina sta živela v gradu Toutenburgu – verjetno v srednji hiši, čeprav je leta 1643 podedoval posestvo Herxsen blizu Wijheja – vendar te hiše ni dal obnoviti. Sin Rutger van Haersolte (1642–1703) je od poroke leta 1671 naprej pogosto, vendar ne stalno, živel v Vollenhovu. Sin Ernst (1673–1712) je verjetno živel v srednji hiši od leta 1693 do 1712, medtem ko je drugi sin, Rutger Zwier (1675–?), tam živel z ženo od poroke leta 1700 do njene smrti leta 1729. Njegov sin Rutger (1705–1786) je bil zadnji prebivalec gradu. Po očetovi smrti leta 1744 je dobil tudi posestvo Haerst. Leta 1748 je Van Haersolte še vedno živel na Toutenburgu z ženo Anno Elisabeth van Haersolte, sestrama Geertruid (1703–1772, neporočena, kanonica v Zwartewaterkloosterju) in Anno Elizabeth (pred letoma 1708–1774, neporočena, kanonica v Almelu). Leta 1756 je Rutger zaradi ogromne zadolženosti začel prodajati posesti Toutenburga z gradom. Vendar sam razpadajoč grad ni bil prodan vse do leta 1782.
V osemnajstem stoletju je stavba gradu propadla; ostala je le še ruševina. Model prvotnega gradu si je mogoče ogledati v Kulturno-zgodovinskem centru Vollenhove. Na ogled so tudi različni ostanki, vključno z gradbenimi elementi, keramiko in vetrnico stolpa.
Galerija slik
Glej tudi
Stari grad Vollenhove (Olde Huys) (ali Slot te Vollenhove), nekdanji grad iz 12. stoletja blizu Vollenhova
Zunanja povezava
Grad Toutenburg v Vollenhovem
Toutenburg