Ženin proti svoji volji je roman Ivan Sivca. Besedilo je nastalo že leta 1987 z naslovom Grozijo mi s poroko in podnaslovom nedeljska reportaža ženitvenega posredovalca. V končni obliki je roman izšel leta 1992. Ima 182 strani in 15 poglavij.
Vsebina 1–4 Roman nam že takoj na začetku predstavi radijskega novinarja Vineta Voduška, ki ga šef pokliče na sestanek. Začne se spraševati, čemu je bil sklican, saj zadnje čase na sestankih razglašajo samo prepovedi. Ena izmed teh je prepoved raziskovanja na terenu. Sestanku se pridružita tudi novinarja Marko in Silvo. Na sestanku jih šef Milan preseneti, ko vse tri pošlje na teren. Marka v Prekmurje, Silva na Cerkljansko in Vineta »med svoje zdrave kmečke ljudi«. Vine, ves navdušen, takoj najde idejo za reportažo, o kateri razmišlja že nekaj časa: sodobni strici na podeželju, ki ne najdejo nevest za svoje domačije. Šef je z njihovimi idejami tako zadovoljen, da jim privošči liker in jim naročil, naj se odpravijo čim dlje iz Ljubljane. Novinarji se nadvse hvaležni nad dodeljenim terenskim delom odpravijo na delo. Vine se odpelje proti Kamniku, kjer zavije proti planinam. Čez nekaj časa avto ustavi in se napoti peš proti vasici Breg. Brez kakršnega koli načrta se odloči pozvoniti pri prvi hiši, kjer mu odpre stara ženica in se mu predstavi kot breški Mic. Ko ga skromno pogosti in mu ne pove ničesar oprijemljivega, ga pošlje h krajevnemu veljaku Koprivnikarju. Ta živi v razkošni hiši, ki nikakor ne spada v te kraje. Gospod Koprivnikar mu, ves navdušen, da z njim želi govoriti novinar, pove nekaj o mrliških vežicah, nič pa koristnega za Vinetovo reportažo. Že skoraj povsem obupanega Vineta pa pošlje k bivšemu partizanu Jožetu. Vine Jožeta povpraša o ženinih, ki ne najdejo nevest. Pove mu, da jim pravijo kravatarji. Odpravita se v gostilno, kjer sedi pet kravatarjev z Brega za mizo v kotu. Že na začetku ga čudno gledajo, govoriti pa z njim noče nihče. Vine spozna tudi Primorko Pepko, točajko, ki ga s svojo lepoto popolnoma prevzame. Ko želi govoriti s kravatarji, ga le grdo odvrnejo in odidejo. Nazaj pride najmlajši od njih, Tinč, ki pa se izkaže za Pepkinega snubca. Vine je priča kratkemu prepiru med točajko in kravatarjem, a to priložnost zgrabi za kratek zvočni posnetek za reportažo. Zgleda, da Tinč želi vzeti Pepko, a z njim tekmuje neki Lojz. Novinar se nato vrne v Ljubljano, kjer zbere vse potrebno za oddajo. Doma spiše scenarij, izbere glasbo in izlušči nekaj zvočnih posnetkov, ki jih je pridobil na terenu. Kljub pomanjkljivemu materialu nastane čudovita oddaja. Čeprav mu je reportaža uspela mu breški karvatarji in prelepa Pepka ne dajo miru.
5–9 Vine se odpravi na istrsko podeželje k Pepkinem očetu. Ona mu je poslala naslov in očetu povedala, da pride. Živi je v skromni kamniti hiški, ko pride pa se pred njo vrsti ljudi, ki so ga prišli obiskat, saj velja za nekakšnega Krstnika. Vine takoj, ko ga spozna, ve, da bo to odlična reportaža. Pepkin oče Vinu pove, da je bila Pepka "poklicana" od Marije nato pa svojo moč prenesla nanj. Napove mu tudi, da ga čaka ženska, ki ga bo končno resnično ljubila. Ko prispe nazaj v Ljubljano, uredi celotno oddajo in sklene, da bo Tinča in Pepko treba spraviti pred oltar. Naslednji dan ga zbudi šef, ki ga kliče v pisarno, saj je zanj prispelo pismo. Pisal mu je Lojz, Tinčev tekmec in brat, s pritožbo na reportažo. Priloži tudi svoj naslov, zato ga gre Vine brž obiskat. Lojz mu odpre pijan in trdi, da je Pepka njegova Tinč pa jo želi samo zato, ker bo drugače izgubil kmetijo. Vrne se v pisarno, kjer ga čaka Tinčeva in Lojzova mati, gospa Hribarica. Opozori ga, naj Tinča ne posluša, zahvali, da govori resnico, povabi na Breg in odide. Teden kasneje se Vine le odpravi nazaj v vasico. Pri Pepki v gostilni se napije in odpravi poiskat Tinča. Na domačiji sreča Lojza in Globočnika, ki podirata Tinčeve smreke. S Tinčem se poglobljeno pogovori, kako mu kradeta in ga pospremi na policijo, da bi ju prijavil. Predstavi pa mu tudi ženitveno poslovalnico Živo, ki mladim fantom išče neveste. Obljubi mu, da bo zanj objavil oglas tudi v časopisu. Tako se Tine s policijo ni več ukvarjal in se prepričan, da bo kmalu dobil nevesto, vrne na Breg. Vine se v Ljubljani odpravi do Žive, kjer se obotavlja, saj se boji, da bi ljudje mislili, da išče nevesto zase. Stopi v pisarno in razloži situacijo. Dobi vprašalnik, ki pa ga ne zna izpolniti, saj Tinča ne pozna dovolj dobro. Tako se dogovori, da ga bo na Živo pripeljal osebno. Še tisto nedeljo gre do Brega s polno torbo ponudb deklet, ki so se odzvale na oglas. Ko pride do Tinča pa spozna, da ga neveste ne mikajo tako zelo, saj mu je na prvem mestu kmetija in kako jo obdržati. Vseeno gresta čez nekaj oglasov, a zaman. Pepka ostane najprimernejša kandidatka. Vine se poslovi pod domačijo pa ga čaka Hribarica, ki mu prepove obisk, a on je ne posluša, saj je prepričan, da bo to ženitev pripeljal do konca. 10–15 Na naslednjem rednem sestanku se Vine javi za osrednjo temo. Terensko delo izkoristi, za iskanje Tinčeve neveste in se napoti na tri terenske točke, vse na podeželju, vse pri dekletih, ki so v oglasih iskale moža. Prva se znajde za staro žensko, ki za oglas sploh ni vedela. Njena hiša je umazana in polna krame. Ženska ga spominja na čarovnico in kmalu ga začne postajati strah. Hitro se spravi stran. Ne najde neveste, pa tudi materiala za reportažo ne, kasetofon se je namreč sam ugasnil. Preden se pomiri, je že pri drugem dekletu, zdi se mu še najbolj primerna. Doma ga sprejme njena mati, ki pa mu pove, da je dekle že odpeljal bogat Nemec. Vine ostane, brez neveste in brez reportaže, ter nadaljuje pot proti tretji točki. V hišo ga povabita sestri, ki sprva mislita, da je prišel po vino. Zelo sta pobožni zato jima Vine Tinča predstavi, kot postavnega mladega vernika. Dekleti postaneta tako zagnani, da si skočita v lase. Vine se v vsem tem hrušču izmuzne. Slabe volje prispe v Ljubljano, brez reportaže je bilo njegovo zadnje upanje, da se oglasi na Bregu. Ko čez nekaj dni prispe na Breg, mu Pepka pove, da so vsi domačini nanj jezni, najbolj Globočnik, ki še vedno ni dobil svojega intervjuja. Tako se je najprej odpravil k njemuu, da ne bi spet odšel praznih rok. Nazaj v gostilni mu Pepka pove, kako je odšla z Lojzom, ki ji je obljubil službo in stanovanje, nato pa je izvedela, da stanovanje sploh ni njegovo. Pove mu tudi, da je Tinč prišel v gostilno z vprašalnikom za Živo in z njim opletal pred Pepko, čeprav samo zato, da bi jo naredil ljubosumno. Zaradi tega je bila nanj samo še bolj jezna. Po dopustu Vineta doma pričakata dve pismi. Eno od zveste poslušalke Hilde, ki je trdila, da je Hribaričina prijateljica in da ima za Tinča nevesto. V nedeljo ga vabi na Breg, da seznani Tinča in Jožico. Drugo pismo, pa od vaškega odbora Breg, ki ga vabi na tradicionalno tekmovanje koscev in grabljic ter otvoritev vežic, še isti dan kot srečanje s Hildo. Ko tisto nedeljo prispe do Hribarjevih, je vse prazno. Prideta Hilda in Jožica, nesramno in razvajeno dekle. Vine končno zvabi iz hiše še Tinča, ki pa reče, da mati umira. Hribarica se pretvarja, da je bolna, a ko Tinč pove, da se ne bo ženil z Jožico čudežno ozdravi in obiskovalki povabi na kosilo. Vine razočaran želi zapustiti Breg, ko sreča najboljšo prijateljico Evo. Skupaj odideta na otvoritev vežic. Vinetu podelijo priznanje za reportaže, ki so pripomogle k informiranju ljudi o njihovem kraju. Nato gresta pogledat še tekmovanje. Tekmuje tudi Tinč in za las celo zmaga. Kot po običaju se z grabljico usede na pokošeno travo in poje zajtrk, ki mu ga ona prinese. Njegova grabljica je Pepka. Moral bi jo tudi poljubiti, a si ne upa. Ko začne igrati ansambel, na oder pokličejo zmagovalni par, a Tinča ni od nikjer. Prikaže se pijani Lojz in želi zavrteti Pepko. Na srečo vskoči Vine in s Pepko pleše celo noč, na Evo pa popolnoma pozabi. Nanjo se spomni šele ob koncu večera, najde pa samo še listek, na katerem piše, naj je ne kliče več. Vine se tako sam vrne domov. Čez nekaj dni dobi razglednico s Pokljuke podpisano od Tinča in Pepke. To ga tako razjezi, da Tinču najde dve nevesti, saj ne more dopustiti, da bi mu speljal Pepko. Tinče pride na srečanje z obema, ampak nima sreče. Prizna, da je Pepkin podpis ponaredil. Skupaj nato odideta na Breg k Pepki, kjer se dogovorijo, da bo poroka čez 14 dni. Pepka v tem času pride k Vinu v Ljubljano, saj jo doma nadlegujejo in ji grozijo. Tako do poroke živi pri njem. Isto soboto pa se upokoji tudi šef Milan. Vsi z radija gredo v Kamnik, da bi bili priča tej ženitvi. Čeprav zamujajo Tinča še vedno ni in po dolgem času čakanja skoraj odpovejo poroko, ko jih presenetita Vine in Pepka. Odločita se, da se bosta vzela. Tako se novinar in točajka poročita ter srečna odideta živet v Istro, kjer skrbita za kmetijo Vine pa lahko piše in piše kar želi. Kritika
»Pri Ivanu Sivcu, kakor pove že naslov romana iz lanskega leta Ženin proti svoji volji, končno postane žrtev tudi moški [...].« (Blatnik 1993: 51)
»Avtor se giblje v svetu, ki ga sam dobro pozna: prostori radijskih uredništev, nastajanje vsakodnev nega radijskega programa, po potovanja novinarjev, ki ustvarjajo radijske reportaže, vse skupaj pa popestreno s številnimi zabavnimi podrobnostmi.« (Z. Oražem 1992: 18)
»V trenutku, ko smo Slovenci obremenjeni z usodnostjo zgo dovinskega dogajanja in v poplavi vsakovrstne memoarske literature, je izvirno humoristično delo Ženin proti svoji volji pravi balzam za bralce, ki jih lahko razvedri, obenem pa navda s samozavestjo, da se za pogumne vedno najdejo poti rešitve, 'šleve pa bodo propadle'.« (Z. Oražem 1992: 18)
»Čeprav gre za tekst lahkotnega značaja, ki naj bralca v prvi vrsti zabava, ni mogoče spregledati postopkov, ki koletirajo z moderno metafikcijsko poetiko in se trudijo povest približati tudi kriterijem literarnih sladkuscev.« (Hladnik 1992: 14)
Viri in literatura Andrej Blatnik. Kdo mori slovenske žanrske pisce. Literautra (Ljubljana) 5/23 (1993). 44—52.
Miran Hladnik. Tudi iz stolpa jezikovnega in stilskega eksperimenta je izhod. Delo — 8. 10. 1992. 14.
Cveta Z. Oražem. Noviteta pisatelja Ivana Sivca, Ženin proti svoji volji. Slamnik 30/12 (1992). 18.
Ivan Sivec. Ženin proti svoji volji. Ljubljana: Prešernova družba, 1992.
Kategorija:Knjige leta 1987 Kategorija:Dela Ivana Sivca Kategorija:Kmečke povesti