Parlamentarci, ki so jih njihovi sovražniki običajno imenovali okrogloglavci (angleško Roundhead), so bili podporniki angleškega parlamenta med angleško državljansko vojno (1642–1651). Borili so se proti angleškemu kralju Karlu I. in njegovim podpornikom, znanim kot kavalirji ali rojalisti, ki so zahtevali absolutno monarhijo in načelo božanske pravice kraljev. Cilj okrogloglavcev je bil dati parlamentu vrhovno oblast nad izvršilno upravo Anglije. Prepričanja thumb|upright|levo| Okrogloglavec, kot ga je upodobil John Pettie (1870)
Večina okrogloglavcev si je namesto absolutne monarhije, ki jo poskušal doseči Karel I., prizadevala za ustavno monarhijo. Ob koncu angleške državljanske vojne leta 1649 je bila javna antipatija do kralja dovolj visoka, da je republikanskim voditeljem, kot je bil Oliver Cromwell, omogočila popolno ukinitev monarhije in ustanovitev Angleške zveze. Vrhovni poveljnik okrogloglavcev v prvi državljanski vojni, Thomas Fairfax, je ostal zagovornik ustavne monarhije, tako kot mnogi drugi voditelji okrogloglavcev, med njimi Edvard Montagu, 2. grof Manchesterski, in Robert Devereux, 3. grof Essexski. Nihovo stranko je prelisičil politično spretnejši Cromwell in njegovi radikalci, ki so imeli podporo armade in so izkoristili Karlovo domnevno izdajo Anglije v njegovem zavezništvu s Škotsko republiko proti parlamentu. Številni angleški puritanci in prezbiterijanci so bili skoraj vedno podporniki okrogloglavcev, prav tako številne manjše verske skupine, kot so bili independenti. Več okrogloglavcev je bilo pripadnikov Anglikanske cerkve, večinoma pa so bili Kavalirji. Med političnimi frakcijami okrogloglavcev so bili protoanarhistični/socialistični Diggersi, raznolika skupina, znana kot Levellersi, in apokaliptično krščansko gibanje Petih monarhistov.
Izvor in ozadje izraza Nekateri puritanci, vendar nikakor ne vsi, so nosili kratko postrižene lase, kar je ustvarjalo očiten kontrast med njimi in moškimi dvornega sloga, ki so nosili dolge kodre. Med vojno in nekaj časa po njej je bil izraz okrogloglavec posmehljiv, v preoblikovani vojski pa je bilo imenovanje sovojaka 'okrogloglavec' kaznivo dejanje. Tudi izraz kavalir, ki se je uporabljal za opis podpornikov rojalistov, je imel sprva slabšalni prizvok, ker so ga primerjali s španskimi kabaljerosi, ki so med vladavino Elizabete I. zlorabljali nizozemske protestante. Za razliko od okrogloglavcev so kasneje tisti, ki jih naslavljali s kavalirji, vzdevek sprejeli za opis samih sebe.
thumb|left|upright=1.5|William Frederick Yeames (1878): Okrogloglavi zasliševalec sprašuje sina kavalirja: "In kdaj si nazadnje videl svojega očeta?"
Izraz 'okrogloglavci' se je očitno prvič uporabil kot posmehljiv izraz proti koncu leta 1641, ko so razprave v parlamentu o Zakonu o duhovščini iz leta 1640 povzročile nemire v Westminsterju. Enajsta izdaja Enciklopedije Britannica, navaja opis množice, ki se je tam zbrala, s strani sodobnega avtorja: "Le redki so imeli lase daljše od ušes, zaradi česar so tisti, ki so se običajno s svojimi kriki udeleževali Westminsterja, dobili vzdevek Okrogloglavci". Med demonstranti so bili londonski vajenci, za katere je bil naziv okrogloglavec posmehljiv, ker so morali po veljavih predpisih imeti kratko pristrižene lase.
Po besedah Johna Rushwortha je besedo prvi uporabil razpuščeni častnik David Hide 27. decembra 1641. Med uporom naj bi Hide izvlekel meč in rekel, da bo "prerezal grlo tistim okrogloglavim psom, ki so rjoveli proti škofom". Richard Baxter izvor izraza pripisuje pripombi kraljice Henriete Marije, žene Karla I., na sojenju Thomasu Wentworthu, 1. grofu Straffordskemu, prej istega leta. Sklicujoč se na Johna Pyma je vprašala, kdo je bil okrogloglavi moški. Glavni svetovalec Karla II., Edvard Hyde, 1. grof Clarendonski, je o zadevi pripomnil: "In iz teh sporov sta se v pogovoru uveljavila izraza okrogloglavec in kavalir, ... tisti, ki so veljali za kraljeve služabnike, so se takrat imenovali kavalirji, drugi pa so bili prezirana in zaničevana drhal pod imenom okrogloglavci".
Potem ko je anglikanski nadškof William Laud leta 1636 izdal zakon, ki je vsem duhovnikom nalagal nošenje kratkih las, so se mnogi puritanci uprli, da bi pokazali svoj prezir do njegove avtoritete, in si začeli puščati daljše lase, kot je razvidno na njihovih portretih, čeprav so bili še naprej znani kot okrogloglavci. Daljši lasje so bili pogostejši tudi med "neodvisnimi" in "visoko rangiranimi" puritanci, med katerimi je bil tudi Cromwell, zlasti proti koncu protektorata. Prezbiterijanska frakcija in vojaški redovi so še naprej zavračali dolge lase. Do konca tega obdobja so nekateri neodvisni puritanci izraz okrogloglavci ponovno posmehljivo uporabljali za prezbiterijanske puritance. Izraz okrogloglavci se je uporabljal za opisovanje tistih z republikanskimi težnjami vse do izključitvene krize 1678–1681, ko je izraz nadomestil izraz 'vigovec' (angleško Whig), ki je imel sprva tudi slabšalno konotacijo. Prav tako je bil med krizo zaradi zakona o izključitvi izraz kavalir nadomeščen z izrazom 'torijevec', irskim izrazom, ki so ga uvedli njihovi nasprotniki in je bil sprva prav tako slabšalen.
Sklici
Viri
Kategorija:Politične stranke Kategorija:Ustanovitve leta 1641 Kategorija:Ukinitve leta 1678 Kategorija:Anglija