Ekstraktivna metalurgija je veja metalurgije, ki preučuje procese in tehnologije za pridobivanje kovin iz njihovih naravnih nahajališč ali mineralov. Področje je interdisciplinarno in zajema vse vidike: tipe rud, izpiranje, koncentriranje, separiranje, kemične procese in ekstracijo čistih kovin in njihovih zlitin, da se zadosti različnim aplikacijam, včasih že kot končnemu izdelku, najpogosteje pa v obliki, ki do želenih lastnosti še potrebuje nadaljno obdelavo. Veda se deli na železno in neželezno ekstraktivno metalurgijo, ki imata nekatere posebnosti, njune procese pa razvrščamo v hidrometalurgijo, pirometalurgijo in elektrometalurgijo.
Za ekstrakcijo iste kovine je uporabnih več tehnoloških procesov, izbira procesa pa zavisi na podlagi nahajališča in kemičnih danosti ali zahtev. V vsakem ekonomsko učinkovitem sistemu se preko metalurških postopkov loči čiste kovine od neželenega materiala. V pirometalurgiji se kovinsko rudo navadno najprej praži ali tali. V hidrometalurgiji je ruda kovine najprej disociirana s kemičnim postopkom, nato pa je pridobljena z izhlapevanjem ali elektrolizo. Pri uporabi elektrometalurških postopkov se kovino pridobiva z elektrolitskimi ali elektrotermičnimi postopki, kjer je kovinska ruda distilirana iz elektrolita ali raztopine kisline, pridobljena z magnetno separacijo ali elektroobločno staljena. Neželezna ekstraktivna metalurgija se še posebno posveča zmanjševanju izgub kovine v žlindri, saj so nekatere neželezne kovine (npr. redke zemlje) izjemno redke in imajo veliko ekonomsko vrednost.
Viri
Kategorija:Metalurgija