Rjave pliskavke (znanstveno ime Phocoenidae) so družina zobatih kitov, razširjena po zmerno toplih oceanih severne poloble in zmernih ter subpolarnih vodah Južne Amerike. Po telesni zgradbi spominjajo na delfine, a so bolj sorodne enorogom in belugam. Mednje uvrščamo šest danes živečih vrst, združenih v tri rodove.
Opis thumb|left|Razstavljen skelet pristaniške rjave pliskavke So razmeroma majhni kiti. Najmanjši predstavnik, kalifornijska rjava pliskavka, zraste do meter in pol v dolžino in običajno tehta manj kot 50 kg, največji, dallova rjava pliskavka, pa zraste pribižno dva metra v dolžino in doseže težo okrog 150 kg. Na zunaj so podobne delfinom, a brez značilnega »kljuna«. Tudi razporeditev plavuti je podobna, razen pri brezplavutem svinjku, ki ima vzdolž hrbta vrsto grbin namesto hrbtne plavuti. Od delfinov se razlikujejo tudi po zobeh, ki so sploščeni kot motike namesto koničastih. Odrasli imajo zraščena vratna vretenca, kar poveča stabilnost pri hitrem plavanju, onemogoča pa obračanje glave.
Zaradi prikritega življenjskega sloga – ljudem in plovilom se pogosteje približa le dallova rjava pliskavka, ostale so plašnejše – so slabo poznane. Njihova življenjska doba znaša 12–13 let pri najmanjših do več kot 20 let pri brezplavutih svinjekih. Po nekaj letih od skotitve odrastejo, pri čemer se samice običajno ne parijo vsako leto. Združujejo se le priložnostno v manjše, nestalne jate po nekaj osebkov.
Ekologija in razširjenost Vse rjave pliskavke so plenilci, lovijo ribe, rake in lignje, pri čemer so lahko posamezne vrste ožje specializirane. Za lov na plen in tudi orientacijo uporabljajo eholokacijo, zanašajo pa se tudi na vid in pasivno poslušanje.
Skupina se je po nastanku v miocenu pred 15 milijoni let razdelila na tri skupine, ki ustrezajo trem danes znanim rodovom, in zasedle vsaka svoje območje: rod Neophocoena je razširjen v tropskih morjih in rečnih ustjih vzhodne Azije, rod Phocoena v zmernih predelih obal Južne Amerike in severne poloble, predstavniki rodu Phocoenoides pa iščejo hrano vzdolž oceanskih tokov severnega Tihega oceana.
Rjave pliskavke ogroža onesnaževanje, nekatere vrste, predvsem kalifornijska rjava pliskavka, pa se tudi pogosto zapletajo v ribiške mreže. Znane so tudi po tem, da redno nasedajo na peščenih ali blatnih plitvinah. Poleg tega jih v Vzhodni Aziji ponekod še lovijo za hrano, predvsem dallove rjave pliskavke na Japonskem. Štiri vrste – burmeistrova, dallova in pristaniška rjava pliskavka ter svinjek očalar – so vključene v prilogo II konvencije o varovanju selitvenih vrst divjadi (CMS)."
Taksonomija thumb|Svinjek očalar, nasedel na obalo thumb|Par dallovih rjavih pliskavk na gladini Znanih je šest danes živečih vrst v treh rodovih in več izumrlih, ki so bile opisane po fosilnih ostankih.
Rjave pliskavke (družina Phocoenidae) rod †Haborophocoena H. toyoshimai rod Neophocaena brezplavuti svinjek (N. phocaeniodes) N. phocaeniodes phocaeniodes N. phocaeniodes sunameri N. phocaeniodes asiaeorientalis rod †Numataphocoena N. yamashitai rod Phocoena pristaniška rjava pliskavka (P. phocoena) P. phocoena phocoena P. phocoena relicta P. phocoena vomerina kalifornijska rjava pliskavka (P. sinus) svinjek očalar (P. dioptrica) burmeistrova rjava pliskavka (P. spinipinnis) rod Phocoenoides dallova rjava pliskavka (P. dalli) P. dalli dalli P. dalli truei rod †Semirostrum S. ceruttii rod †Septemtriocetus S. bosselaersii rod †Piscolithax P. aenigmaticus P. longirostris P. boreios P. tedfordi
Opombe
Sklici
Zunanje povezave
Porpoise Conservation Society
Kategorija:Zobati kiti Kategorija:Taksoni, opisani leta 1825