Prosvetno društvo »France Bevk« Otalež je kulturno-prosvetna organizacija iz Otaleža, ki je v drugi polovici 20. stoletja s svojim delovanjem na področju gledališča in glasbe pomembno zaznamovala kulturno življenje na Cerkljanskem.
Začetki delovanja Društvo je nastalo kot naslednik Prosvetnega društva »Janko Premrl – Vojko« Otalež in Kulturnega umetniškega društva »Mlakar Silvo« Otalež, ki sta po drugi svetovni vojni skrbela za kulturno dejavnost v Otaležu in okoliških vaseh.
Prvo omembo društva z novim imenom zasledimo leta 1955, ko so v Slovenskem poročevalcu poročali o gostovanju KPD iz Trebije v Otaležu s predstavo Živ pokopan. Leta 1956 je bil v Idrijskih razgledih objavljen prvi obsežnejši prispevek o društvu. V njem je izpostavljeno, da so člani sodelovali v pevskem zboru, dramski sekciji in malem orkestru. Dramska sekcija je bila v tem obdobju posebej dejavna. V letu 1955 je pripravila tri gledališke predstave, med njimi Rdeče rože (Aldo De Benedetti) in Pot do zločina (Miško Kranjec). Prireditve so potekale v dvorani zadružnega doma v Otaležu, ki je bila osrednji prostor takratnega kulturnega dogajanja. Društvo je sodelovalo na radijskem tekmovanju Radia Koper, pripravilo pa je tudi prispevek z naslovom Bucike predstavljajo za reportažno oddajo Po naši lepi deželi Radia Ljubljana, ki je bil predvajan 4. decembra 1955. Poleg tega so organizirali vesele večere, z recitacijami in petjem so sodelovali na različnih proslavah ter uredili krajevno knjižnico.
Do leta 1960 je društvo izkazovalo izjemno živahno dejavnost, o čemer pričajo številni časopisni zapisi. Po tem letu podatkov o delovanju ni več veliko, gotovo pa je, da je bil še naprej aktiven pevski zbor pod vodstvom Mohorja Pavšiča.
Ponovni razcvet v drugi polovici 60. let Konec 60. let je društvo ponovno oživelo, predvsem po zaslugi novega župnika Jožka Berceta, ki je v Otalež prišel leta 1965. Prevzel je vlogo režiserja gledaliških predstav in pel v pevskem zboru. V tem času so tudi prenovili dvorano.
Za pusta 1969 so uprizorili burko Šaljivi brivec, istega leta pa še Finžgarjevo dramo Naša kri. Za slednjo je glasbeno predigro Nebo žari pripravil Slavko Mihelič, za maske je poskrbel Janez Obid, scenografijo pa je naslikal Niko Močnik. Premiera je bila 13. aprila 1969.
Leta 1970 so pripravili veseloigro Trije tički (Jaka Štoka) ter Jurčičevega Domna. V istem letu so načrtovali proslavo ob 80. rojstnem dnevu Franceta Bevka, ki pa je na svoj rojstni dan, 17. septembra 1970, umrl. Svečanost so kljub temu izvedli 27. septembra. Društvo je istega leta prejelo pohvalo in priznanje Zveze kulturnih organizacij Občine Idrija za uspešno delo.
Društvo je istega leta prevzelo tudi upravljanje dvorane v zadružnem domu, kar je močno olajšalo njihovo dejavnost.
V naslednjih sezonah so pripravili najmanj eno predstavo letno. Premiere so najpogosteje potekale belo nedeljo. Med uprizoritvami izstopajo: Vedeževalka, Živ pokopan – del predstave je bil posnet za dokumentarni film Precej več kot vnema, ki govori o prosvetnih društvih na Cerkljanskem (TV Ljubljana, 1971), Metež (Pero Budak), Pot do srca, Gonja za srečo in Nocoj je en lep večer.
V 70. letih Leta 1974 je moral Berce zapustiti Otalež, kar je društvo postavilo v težak položaj, saj so ostali brez režiserja. Vlogo je prevzela Marija Seljak, takrat še gimnazijka, ki so jo poslali na izobraževanja za amaterske režiserje. Pod njenim vodstvom so pripravili več predstav, med njimi: Statističar, Kadar se ženski jezik ne suče (Vojmil Rabadan), Laži zdravnika (Jaka Štoka) in Vrnil se je (Emil Frelih). Pripravili so tudi več proslav in drugih kulturnih dogodkov.
Leta 1976 je prišlo do spora s Krajevno skupnostjo Otalež glede upravljanja dvorane. Krajevna skupnost je odločila, da bo v celoti prevzela prostore prosvetnega društva, kar je povzročilo zamrtje društva in s tem tudi večine kulturne dejavnosti v kraju.
Poskus ponovne oživitve (1980) Z obuditvijo mladinske organizacije se je leta 1980 zgodil tudi poskus ponovnega zagona društva. Ob desetletnici smrti Franceta Bevka so pripravili Bevkovo proslavo, pevski zbor pa se je udeležil pevske revije Primorska poje. Zaradi pomanjkanja članov in režiserjev poskus ni bil uspešen.
Nova generacija in preporod po letu 2000 Prava obuditev dramske dejavnosti se je zgodila šele leta 2000, ko je nova generacija mladih ponovno oživila gledališko ustvarjanje. Prenovili so dvorano, leta 2001 pa premierno nastopili s komedijo Pričarani ženin (Vladonov). Leta 2002 so pripravili predstavo Trije vaški svetniki (Max Neal in Max Ferner), ki še vedno velja za njihovo najboljšo, leta 2003 pa so se spopadli s komedijo Vsi, ki smo ga imeli radi ali Žalujoča rodbina (Boris Nušić). V sezoni 2006–2007 so odigrali vedno aktualno komedijo Skupno stanovanje (Dragutin Dobričanin), v sezoni 2009–2010 pa so odigrali še zadnjo predstavo Slaba vest (Ludwig Anzengruber).
Društvo ni bilo dejavno le na gledališkem področju. Organizirali so številne zabavno-kulturne prireditve, deloval je mladinski pevski zbor pod vodstvom Darjana Lapanjeta, pripravili pa so tudi turnirje v ročnem nogometu in pohode.
Sklici
Viri Magajne, Milojka. Zadružni dom Otalež. Otalež: Krajevna skupnost Otalež, 2025.
Kategorija:Otalež