Župa Lašva je bila v zgodnjem srednjem veku središče srednjeveške bosanske države. Obsegala je območje današnjih občin Busovača, Vitez, Novi Travnik in Travnik.

Župi so vladali bosanski bani in kasneje kralji. Je ena največjih in najrodovitnejših žup v osrednji Bosni. Verjetno je bila dobro poseljena s prebivalstvom, ki se je ukvarjalo predvsem s kmetijstvom. Na tem območju so našli več kot 50 nekropol stečkov iz 14. in 15. stoletja, pa tudi srednjeveška mesta Toričan, Travnik, Bosnić ali Škaf in Vrbenac grad.

V srednjem veku je glavna cesta z zahoda potekala skozi dolino Lašve in se skozi vas Lugova pri Busovači, Kondžila in preko Radovaljske reke spuščala do Visoko. Tako sta bila Uskoplje in Dolnje Dežele povezana z osrednjo Bosno.

Ta župa se prvič omenja v listini kralja Bele IV. iz leta 1244, katere pristnost pa ni dokazana, kraj "blizu treh cerkva" je omenjen kot lastnina bosanske škofije.

Leta 1373 je ban Tvrtko podaril vas Čukle Štefanu Rajkoviću.

Leta 1380 je kralj Tvrtko I. imenoval Hrvoja Vukčića za velikega vojvodo in mu podaril dve vasi v Lašvi: Trbeušo in Bilo. Verjetno sta bili ti vasi sestavni del kraljeve posesti.

Konec 14. stoletja je imel v enem delu župe Lašva, okoli Turbeta, svoje posesti tepčija Batalo. Pojavlja se kot priča v listinah bosanskih vladarjev, od Dabiše do Ostoje, na prelomu iz 14. v 15. stoletje.

Poleti 1415 se je na območju Lašve, kjer je imel Hrvoje Vukčić Hrvatinić nekaj posesti, odvijala bitka med ogrsko in osmansko vojsko, v kateri so bili Ogri poraženi.

V dokumentu iz dubrovniškega arhiva z dne 8. februarja 1421 se v trdnjavi v Turici v Lašvi omenja kastelan. Ni znano, kje se ta kraj nahaja. Na območju Lašve je bil 16. julija 1455 oropan dubrovniški trgovec Radoslav Umiljenović.

Mesto Travnik ni bilo omenjeno vse do leta 1464. V tem letu je osmanski kronist Dursun-beg zapisal, da so osmanske čete pod vodstvom sultana Mehmeda II. el-Fatiha med pohodom na Jajce bivale v Travniku.

Literatura

Kliko, Amir, Tepčija Batalo, gospodar župe Sana in Lašva, Divan 45, glasilo bošnjaške kulturne skupnosti "Preporod", občinsko društvo Travnik, 2004. Alojz Benac-Đuro Basler-Borivoj Ćović-Esad Pašalić-Nada Miletić-Pavao Anđelić -Sarajevo, 1966- KULTURNA ZGODOVINA BOSNE I HERCEGOVINE

Kategorija:Zgodovina Bosne